Otroci postajajo digitalni avtisti

Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice je šola za otroke s posebnimi potrebami. V letošnjem šolskem letu je vanjo vpisanih 105 učencev. Vpis se iz leta v leto povečuje, lani so šolsko leto zaključili s 86 učenci, letos so prvič v zgodovini presegli številko sto. Kot je povedala ravnateljica Aleksandra Valančič, je bilo še pred dvanajstimi leti v šoli le 37 otrok. V dvanajstih letih se je torej število povečalo kar za trikrat. Iz leta v leto se povečuje tudi obseg dela na terenu in število ur strokovne pomoči v vrtcu. Zakaj tolikšen porast? Kaj je razlog, da vse več otrok potrebuje posebno pomoč in podporo in zakaj se v vseh šolah s prilagojenim programom število učencev povečuje?

Sogovornica, po izobrazbi defektologinja, ugotavlja, da se težave začenjajo kazati že v vrtcu, kamor prihajajo otroci z vse več različnimi težavami. Nekateri se s težavami v duševnem razvoju že rodijo, toda velik vpliv ima zagotovo tudi okolje in uporaba elektronskih naprav že v najzgodnejšem otroštvu. Sogovornica poudarja, da bi vsak otrok v predšolskem obdobju moral razviti osnovne veščine: od govora, jezika, gibanja, koncentracije do socialnih veščin. Toda danes pride v vrtec veliko otrok, ki teh osnovnih veščin nimajo, predvsem so slabo govorno-jezikovno razviti in imajo zelo okrnjen besedni zaklad.

»Sprašujem se, koliko starši danes sploh še berejo otrokom. Veliko lažje jim je dati risanko ali YouTube. Digitalni svet je vstopil v življenje otrok že v predšolskem obdobju, in če otroci nimajo pri šestih letih razvitega govora in jezika, je velika verjetnost, da bodo imeli težave v šoli,« je povedala.

Digitalni avtizem

Motenj pri otrocih je vse več, so vse bolj kompleksne, vse več je tudi zdravstvenih posebnosti. Čedalje več je tudi avtizma, ki se kaže že v najzgodnejšem obdobju. »Vprašanje je, ali gre za klasični avtizem ali za tako imenovani digitalni avtizem, kot mu rečejo nekateri, ko je otrok v svojem svetu, zadovoljen sam s sabo, ko ne potrebuje stikov in mu je dovolj, da ima dražljaje na telefonu. Tega je danes zelo veliko.« Ob tem je slabši tudi gibalni razvoj otrok, ki spet vpliva na intelektualni razvoj. Če ni ustreznega gibanja, ker so otroci veliko na telefonih, pred televizijo, se namreč tudi intelektualno ne morejo razviti in začarani krog je sklenjen.

Poleg tega v šoli opažajo, da so otroci vse bolj zahtevni, v šolo pridejo brez postavljenih meja in brez socialnih veščin. »Intenzivno delamo tudi na vzgojnem področju. Veliko otrok pride v šolo brez postavljenih meja, ne znajo sodelovati v skupini, zato temu namenjamo posebno pozornost.«

Otrokom zagotavljajo tudi različne oblike strokovne in zdravstvene podpore, tudi fizioterapijo, pomoč psihologinj, logopedov ...

Velik poudarek namenjajo branju

V šoli tudi zaradi težav otrok z govorom in jezikom spodbujajo bralno pismenost, ki je že drugo leto ena od osrednjih tem. »Veliko beremo, pisana beseda je vidna po celi šoli, v vseh učilnicah imamo bralne kotičke, imamo bralne odmore in bralno tekmovanje. Na vhodu v šolo imamo veliko tablo, razdeljeno na dva dela. Učenci na listke zapisujejo knjige, ki so jih prebrali, naslov in avtorja, na drugi strani pa svoje prebrane knjige zapisujejo tudi učitelji. Vsak mesec spremljamo, kdo je prebral največ, izberemo bralca meseca, ob koncu leta pa tudi bralca leta. Otroci se na dejavnost dobro odzivajo, pripravimo pa jim tudi manjše nagrade.«

Šola postaja premajhna

Zaradi čedalje večjega števila učencev pa šola postaja premajhna. Če se bo število otrok še naprej povečevalo, bo treba razmišljati o dodatnih prostorih, morebitni podružnici ali novogradnji, je opozorila ravnateljica, ki je s problematiko že seznanila jeseniškega župana. Z večjim številom otrok se povečuje tudi potreba po zaposlenih. Ta čas jih imajo nekaj več kot devetdeset, a ustrezen kader težko dobijo.

Pomembno je zgodnje obdobje

Ko razmišlja o prihodnosti, je ravnateljica zaskrbljena: »Starši bi se morali bolj zavedati, kako pomembno je, da so z otrokom. Ne samo tako, da sedijo poleg njega in gledajo vsak v svoj telefon, ampak da ga vključujejo v vsakdanje življenje. Da se z njim pogovarjajo, berejo, gredo ven, v naravo, na igrišče. Zgodnje otroštvo je obdobje, ko otrok potrebuje predvsem stik, pogovor, gibanje in skupne dejavnosti. Če tega v predšolskem obdobju ne naredimo, je kasneje veliko težje. Zato me za generacije, ki prihajajo, res skrbi ...«