Noč bliskov

»Sanje v noči s 27. na 28. maj 1923 / Tisto jutro sem zelo zgodaj vstal. Po Rue de Rivoli, ki je bila ob tisti uri še zapuščena, sem koračil od hiše, v kateri stanujem (na številki 9), do Rotovškega trga. Že sem hotel stopiti na avtobus, ki pelje s Trga republike na Marsovo polje in se na tem kraju ustavi, ko sem se domislil, da ne bi bilo nič narobe, če bi imel vozni listek. Nameril sem se do avtomata, ki je bil zataknjen na drogu cestne svetilke, ko so prišle mimo sirote iz vzgojnega zavoda v temnomodrih krilih in klobukih iz črne slame. Druga za drugo so jemale vozne listke iz avtomata, in ker njihovi vrsti, ki je zatrpala ulico, nisem videl konca, sem postajal vse bolj nestrpen, avtobusi pa so vozili drug za drugim, ne da bi mogel vstopiti. Nenadoma na svoji desni zagledam Picabia – 'Greste v Anglijo,' mi pravi. Pokimam in se usedem v njegov avto, ki spelje s precej skromno hitrostjo. Kmalu prideva v Anglijo, a to ni nič drugega kot Porte-Maillot. Ne vem, kako sva se s Picabio razšla, a znajdem se na majhnem kvadratnem belem trgu, ki naj bi bil Trafalgar Square. S tega trga vodi rdeče prevlečen in šibko razsvetljen hodnik naravnost k hčerki angleškega kralja. Pridem do nje in jo za roko odpeljem do Madeleine, kjer se nadvse slovesno poročiva: jaz sem v navadni, ona v poročni obleki. Ko se prikaževa na vrhu stopnic, zatrpajo dotlej pusti trg Madeleine prodajalci časopisov, ki kričijo: 'Angleški kralj odstopil, posebna izdaja.' Greva dol po stopnicah in zagledava drobnega plečatega možakarja, oblečenega v preprost volnen športni suknjič dokaj klavrnega videza, in možakar mi pravi: 'Angleški kralj sem. Odstopil sem, da bi se dvobojeval z vami.' Odslovim ga s široko kretnjo in rečem: 'S kralji se ne dvobojuje, kralje se giljotinira,' in pri tem ves čas mislim na prvo dejanje Locus Solus in na Dantonovo glavo.« (str. 27–28)

Ko je ta knjiga v legendarni zbirki Kondor leta 1974 izšla prvič, je slovensko bralstvo seznanila s celovito podobo nadrealizma. In kaj je to? »NADREALIZEM, sam., m. Čisti psihični avtomatizem, s katerim se želi izraziti, bodisi z govorjeno ali pisano besedo bodisi na katerikoli drug način, resnično delovanje misli ob odsotnosti slehernega nadzorstva, ki bi ga izvajal razum, zunaj slehernih estetskih ali moralnih predsodkov.« (Iz spremne besede) Ta ali kaka druga razlaga je seveda premalo za boljše razumevanje, zato velja prebrati kar celo knjigo, ki je petdeset let pozneje v nekoliko dopolnjeni izdaji izšla drugič in ponovno z vrhunskim uredniškim pečatom Aleša Bergerja.