New York, mesto za Janove bobne

Osvežite spomin na dobrodelni koncert in zbiranje denarja za svoj študij v ZDA, ki so ga zadnji petek v maju pripravili v vaših Žireh.

V sodelovanju z lokalnimi društvi, podjetniki, občino in prijatelji sem v Žireh pripravil dobrodelni koncert, ki bo delno kril moje stroške potovanja in življenja v Ameriki. Pripravili smo glasbeno raznolik program, ki je vključeval vse od džeza, popa, irske in narodnozabavne glasbe, zborovskega petja, glasbe, izvajane na inštrument, ki se imenuje handpan, in ne nazadnje plesne točke. Tako sem lahko predstavil najrazličnejše sestave, v katerih sodelujem oziroma sem sodeloval – GMPU combo, ki ga sestavljajo prijatelji in sošolci z Univerze Gustava Mahlerja, kjer trenutno zaključujem študij, moški pevski zbor Alpina Žiri, katerega član sem bil tudi sam, moj nekdanji profesor Jaka Strajnar nam je zaigral nekaj skladb s svojega najnovejšega albuma za handpan, v sodelovanju z očetom Luko Isteničem smo izvedli nekaj skladb narodnozabavne glasbe, s Primožem Gnidovcem in Manco Fajdiga smo obiskovalcem predstavili skladbe v irskem slogu, ne nazadnje pa nam je večer popestrila še hip hop točka skupine Mlade dame. Prav tako so večer podprli lokalni podjetniki in društva, podjetje Otta, kmečke žene, Ambasada Žiri, Lenger. Tako sem obiskovalcem skušal prikazati pomen in veselje do glasbe v svojem življenju.

Lepo je bilo videti in slišati plejado glasbenikov različnih zvrsti, ki so vam prišli na pomoč ...

Ja, res je. Na večeru se je zbralo kar sedem različnih glasbenih skupin, od mojih sošolcev, dobrih prijateljev, znancev do nekdanjega profesorja, očeta in ne nazadnje deklet, s katerimi sem sodeloval oziroma še sodelujem. Vsakemu posebej sem neizmerno hvaležen, da so mi pomagali pripraviti večer, poln dobre glasbe in zabave.

Pojdiva na začetek. So bili bobni vaš prvi inštrument?

Da, bobni so bili moj prvi inštrument. Pri sedmih letih so mi starši za rojstnodnevno darilo kupili plastičen boben – prav tak, ki ga lahko kot igračo kupiš v Sparu. Po besedah sestre in staršev sem že kmalu začel kazati smisel za ritem. »Nisi mogel niti sedeti, pa si že tolkel ritem pesmi.« Takrat se je potihoma že kazalo, da je glasba res velik del mene in mojega življenja. Nato sem začel obiskovati zasebne ure pri lokalnem bobnarju, dve leti zatem pa sem se vpisal na Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer sem pod mentorstvom Jake Strajnarja pridobil svoje prvo bobnarsko znanje.

Saj poznate šaljivo krilatico, da če ne bo za kakšen inštrument, bo pa bobnar ... Je moč želje po bobnih narasla v glasbeni šoli v Škofji Loki z učiteljem Jako Strajnarjem, ste morda takrat igrali v Rock skul bendu?

Velik del mojega veselja do glasbe je prispeval profesor in dober prijatelj za vse življenje Jaka Strajnar. Po lastnih besedah je kar hitro opazil moje zanimanje za kompleksnejšo glasbo, za džez. Večkrat mi je pokazal džezovske albume, ki mi sprva niso bili preveč všeč. Spomnim se dne, ko sva se z Jako skupaj peljala iz Škofje Loke in mi je v avtu vrtel džez, ki je takrat v meni vzbudil veliko zanimanje. Prav tako sem v okviru njegovega poučevanja sodeloval v skupini, ki se je imenovala Rock skul bend. Skupina je bila sestavljena iz sošolcev in prijateljev iz osnovne šole, preigravali smo večinoma rok in pop, odpravili pa smo se tudi na prvi mednarodni nastop na džezovski festival v Freising v Nemčiji.

Niste hodili na konservatorij, ste se pa udeleževali mojstrskih tečajev na Jazz Kampu Kranj in Jazzu Velenje ...

Za srednješolsko izobraževanje se nisem odločil za študij glasbe, temveč študij predšolske vzgoje na Srednji šoli Veno Pilon v Ajdovščini. Razlog, da sem se odločil za to srednjo šolo, je, da veliko časa preživim z otroki, saj živim v veliki družini, kjer otroške družbe nikoli ne manjka. Je pa vseeno bila glasba velik del študija predšolske vzgoje, saj sem se s pomočjo mentoric in profesoric individualno učil najrazličnejših veščin, ki so prav tako bile vključene v študij na konservatoriju za glasbo – zaradi želje po dodatnem izobraževanju sem se povezal s profesorico Bojano Šaljić Podešvo, skladateljico in takratno profesorico glasbe, ki me je tako pripravljala na teoretični del sprejemnih izpitov v Celovcu.

Pred in med srednjo šolo pa sem prav tako večkrat bil del najrazličnejših mojstrskih tečajev in džezovskih delavnic oziroma kampov. Udeležil sem se Jazz Kampa Kranj, kjer sem prvič imel priložnost delati z mednarodnimi profesorji, prav tako pa džezovskih delavnic v Velenju. Te delavnice so mi dale dodaten zagon in veselje do džeza, ki sta se kasneje prelevila v študij in nadaljnje izobraževanje.

Se spomnite sprejemnih preizkusov v Celovcu – ste šli na vse ali nič?

Seveda, verjetno mi bo ta izkušnja ostala v spominu za celo življenje, saj so bili ti sprejemni izpiti dejansko moja prva izkušnja igranja v skupini pred komisijo, ki je podrobno ocenjevala in spremljala vsak moj gib in udarec. Lahko bi rekel, da sem šel na vse ali nič, saj sem bil na dejanski študij sprejet šele v drugem poskusu. Leto prej sem že igral na sprejemnih izpitih, ki so zaradi takratne pandemije sicer potekali na spletu, a nisem bil sprejet in sem bil zato primoran počakati še eno leto. Zato se je želja po uspehu in sprejemu na študij razvila še bolj.

Zdi se mi, da se na Zasebni univerzi Gustava Mahlerja počutite kot doma, tako v izobraževalnem smislu kot igranju z različnimi glasbeniki, v različnih sestavih …

Na Univerzi Gustava Mahlerja sem skozi leta in pod mentorstvom odličnih profesorjev pridobil ogromno znanja, izkušenj, saj sem veliko časa namenil igranju in t. i. džemanju – igranju s profesorji, prijatelji in sošolci. Imel sem priložnost sodelovati in se preizkusiti v najrazličnejših sestavih, vse od manjših (trio, kvartet, kvintet) do večjih zasedb, kot je big band. Ker je Univerza Gustava Mahlerja mednarodno naravnana, sem prav imel možnost sodelovati in se učiti od največjih mojstrov te panoge na svetu, kot so Ari Hoenig, George Colligan, Marko Črnčec, Rob Bargad, Tim Armacrost, Seamus Blake in mnogi drugi. Vsakemu profesorju, sošolcu sem zato neizmerno hvaležen za podporo, za potrpežljivost, ki je je bilo veliko (v smehu), in za nasvete, ki so oblikovali moje igranje in podobo glasbenika.

Kako si zagotavljate »preživetje« v Celovcu – s priložnostnim igranjem?

Za svoje študentsko »preživetje« večinoma igram priložnostno, prav tako pa sem vključen v skupino, s katero večinoma igramo na zabavah in porokah. Poleg tega se lotim najrazličnejših študentskih del, ki mi pomagajo pri plačevanju stroškov. Glaven vir prihodkov pa sta trenutno koncertiranje in igranje v najrazličnejših zasedbah in stilih.

Ob džezovskih bobnih ste se izpopolnjevali tudi v smeri pop glasbe. Zakaj?

Za glavni študij sem si izbral dodiplomski študij džezovskih bobnov pri profesorju Klemensu Marktlu, opravil pa sem tudi dvoletno dodatno specializacijo na smeri Pop bobni pri profesorju Patrick Metzgerju. Dodatni študij sem si izbral, ker me bobni, bobnanje in vse o bobnih neizmerno veseli in zanima. Ker naša univerza ponuja širok spekter odličnih profesorjev, sem tako skušal izkoristiti in pridobiti največ, kar se je dalo.

Je glede na to, da ste džezovski bobnar, New York preprosto edina izbira?

Ni edina izbira, je pa zaradi mojih interesov najustreznejša. New York je mesto, ki nikoli ne spi, z njim pa tudi glasba. Po pogovorih s kolegi, profesorji je to edino mesto, ki ti v majhnem radiju ponuja nešteto priložnosti za poslušanje in muziciranje. Prav tako vem, da bom v New Yorku našel glasbenike z očitno večjim znanjem, talentom, izkušnjami, od katerih se bom lahko učil in tako napredoval.

Profesura?

V štirih letih sem zaključil dva študija, študij džezovskih bobnov in študij instrumentalne in vokalne tehnike džezovski bobni – profesor džezovskih bobnov, zato si za zdaj puščam dolgoročne cilje in načrte odprte. Na eni strani me delo z otroki in predajanje znanja zelo veselita, zato bom v prihodnosti zagotovo poučeval in predajal znanje, ki ga bom nabral skozi študij in igranje. Na drugi strani pa mi igranje in koncertiranje predstavljata neizmerno veselje in strast, zato se za zdaj nagibam k slednjima.

Kdaj se podajate na pot?

Na študij se odpravljam konec avgusta. V ta namen sem prav tako odprl dve kampanji, kjer zbiram sredstva, ki bi mi pomagala pri premagovanju vseh stroškov, ki bodo nastali v okviru študija. Moje veselje in strast do džeza sta res velika, zato verjamem, da je ta projekt dobra naložba, ki se bo obrestovala v nadaljnjem igranju in koncertiranju. Upam, da čim večkrat na slovenskih tleh.