Pred Slovenskim planinskim muzejem so znova razvili slovensko narodno zastavo. Tudi na vrhu Triglava je 35 let pozneje v spomin na zgodovinski dogodek zastava za kratek čas znova zaplapolala pod vodstvom Gregorja Berceta, predsednika Društva GRS Mojstrana. / Foto: Tina Dokl
Na Triglav v strogi tajnosti
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so v petek s slovesnostjo in razstavo fotografij zaznamovali 35. obletnico razvitja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava.
Mojstrana – Dne 12. junija 1991 so gorski reševalci ob podpori Letalske enote milice v prisotnosti TV Slovenija s snemalcem Janezom Kališnikom, urednika fotografije na Delu Joca Žnidaršiča in fotografa Slovenskih novic Mirka Kunšiča na Triglavu prvič slovesno razvili slovensko narodno zastavo. Šlo je za eno najmočnejših simbolnih dejanj slovenskega osamosvajanja ter jasno napoved skorajšnje razglasitve samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ki je sledila 25. junija 1991.
Na petkovi slovesnosti v Mojstrani, ki jo je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, je slavnostni govornik Jelko Kacin, nekdanji minister za informiranje v prvi slovenski demokratični vladi ter koordinator akcije razvitja slovenske narodne zastave na Triglavu, v nagovoru spomnil na zgodovinski rezultat udeležbe na narodnem plebiscitu decembra 1990 in tudi na podporo samostojnosti Slovenije, kar je večino ljudi napolnilo s ponosom, zanosom in novo državotvorno energijo. »A domoljubje in veselje samo nista bila dovolj, rojstvo države je zahtevalo ogromno odgovornih, natančnih, pravočasnih priprav in naporov, koordinacijo številnih projektov, tudi zavarovanje osamosvojitve, oboroževanje in obsežno urjenje tako milice kot Teritorialne obrambe, za najhujše preizkušnje, ki so sledile,« je poudaril.
Gorski reševalec in dolgoletni vodja GRS Mojstrana Janez Brojan je opisal, kako je nekega majskega dne prejel klic iz vile Podrožnik v Ljubljani, ali bi v strogi tajnosti prevzel izobešanje zastave na vrhu Triglava. »Da so to nalogo v Ljubljani zaupali meni, sem seveda s ponosom in veseljem sprejel in potrdil.« Zagotovil je desetmetrski drog in 21 gorskih reševalcev, večina jih je bila iz GRS Mojstrana, k sodelovanju pa je povabil tudi nekaj prijateljev s sosednjih postaj. Zastavo, ki sta jo sešila Milena Šinkovec iz Poljan in njen zdaj že pokojni mož Marjan, ter bakle in nekaj pripomočkov so zagotovili v Ljubljani tik pred snemanjem. Datum, ko je moralo biti vse nared, se je neusmiljeno bližal, vremena pa ni in ni hotelo biti, se spominja Brojan. »Čemerno in oblačno junijsko jutro je rodilo lep dan. Odločitev za akcijo je padla ob deseti uri. Takoj sem obvestil vse vpletene in ob drugi uri popoldne smo bili zbrani na dogovorjenem mestu.«
Helikopter milice jih je z vso opremo pripeljal do koče na Kredarici, na sam vrh Triglava pa stvari, ki so jih potrebovali za dnevno in nočno snemanje. »Na Triglavu je bilo takrat tri metre snega, Aljažev stolp smo morali delno odkopati, zato da se je videlo, da smo res na Triglavu,« je pojasnil Brojan. Na desetmetrski drog so obesili šestmetrsko zastavo, ki je bila tedaj še brez grba. »Po zaključenem nočnem snemanju, ura se je že prevesila na deseto, nas je posadka helikopterja vse prepeljala na Kredarico, reporterje, snemalca pa v dolino. V koči smo uspeli akciji nazdravili, naslednje jutro pa smo se na smučeh spustili v dolino Kot.«
Na predvečer osamosvojitve Slovenije so se znova povzpeli na našega očaka, takrat čez severno steno, ob Aljaževem stolpu dvignili zastavo ter zakurili kres, ki je gorel dolgo v noč. Naslednji večer pa so na televizijskih zaslonih spremljali proslavo v Ljubljani, kjer so vrteli zgodovinske posnetke z vrha Triglava. V spomin na njihovo pogumno dejanje so udeležencem razvitja zastave in svojcem umrlih na petkovi slovesnosti podelili spominske zahvale. »Dejanje na Triglavu je bilo ne samo pogumno, ampak tudi zgodovinsko in v naših srcih in zavesti ostaja kot nekaj najlepšega, kar smo takrat doživeli,« je poudaril Lojze Peterle, predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade. »Naj bosta današnja slovesnost in razstava fotografij poklon vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, hkrati pa tudi opomnik, da dediščina ni ujeta v preteklost. Dediščina živi med nami, nas povezuje in nam pomaga razumeti tudi, kdo smo,« pa je dejal direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik.
»Naše domoljubje in spoštovanje vaših naporov od nas zahtevata, da se vsem vam globoko poklonimo, da ta vaš tedanji zanos, ponos in izročilo ohranjamo, da se dogodka spominjamo – in zato je že skrajni čas, da narodno zastavo razvijemo na vrhu Triglava vedno znova, vsako leto, vsaj na ta dan. Danes ne obujamo le spominov, danes začenjamo nekaj pomembnega, lepega, za prihodnost, za bodoče generacije, kar bo omogočilo ponotranjiti ta dogodek kot naš državotvorni, kolektivni, zgodovinski spomin, ker bo prerasel v tradicijo in izročilo. Zato vas danes vse pozivam, da na tem mestu skupaj javno podpremo tudi predlog, da končno dobimo tudi poseben praznik, dan Triglava, praznik, ki povezuje in navdihuje vsakega Slovenca in vsako Slovenko,« je sklenil Jelko Kacin.
