Sveti Krištof je pogosto upodobljen svetnik. Nekaj posebnega je okrog dvanajst metrov visoka freska, ki jo je na Pavličevo skalo ob Belskem potoku v dolini Bele nad Železno Kaplo na Koroškem po naročilu furmanov iz doline Bele leta 1861 naslikal Primus Haberl. Pri freski je vsako leto avgusta blagoslovitev avtomobilov. / Foto: Jože Košnjek
Danes, 24. julija, je god svetega Krištofa. Njegovemu godovnemu dnevu najbližja nedelja je Krištofova nedelja. Letos bo to prihajajoča nedelja, marsikje pa so Krištofa slavili že teden prej.
Krištofova nedelja je namenjena tudi darovanju sredstev za nakup vozil, namenjenih misijonarjem po svetu. Pobudo za darovanje je dala organizacija MIVA, njegov moto pa je: »Za vsak srečno prevožen kilometer stotin za misijonski avto«. MIVO – Missions – Verkehrs – Arbeitsgemeinschaft – je leta 1927 v Kölnu ustanovil nemški misijonar Paul Schulte. V Namibiji je hudo zbolel njegov prijatelj misijonar. Več dni so ga z vozom vozili ali na ramenih nosili do zdravnika, vendar je med potjo umrl. Če bi imeli hitrejši prevoz, bi preživel. Zato ideja za nakup vozil za misijonarje. V Sloveniji je bila MIVA ustanovljena leta 1987. Prispevke za vozila zbira tudi letos. MIVA vabi k darovanju!
Sedaj pa še nekaj besed o Krištofu. Če ne bi bil nekaj posebnega med svetniki in ga ne bi ljudje tako častili in spoštovali, ne bi bilo toliko velikih podob na zunanjih stenah župnijskih in podružničnih cerkva. Verni ljudje so ga izbrali za priprošnjika zoper naglo smrt. Prepričani so bili, da jo prepreči že jutranji pogled na svetnikovo podobo na cerkveni steni … Še bolj poznana pa je zgodba o neverjetni Krištofovi moči in velikosti. S splavom in na ramenih je čez deročo reko, ob kateri je živel, prenašal potnike. Nekoč ga je poklicalo dete, naj ga nese čez reko. Vzel ga je na rame, vendar je postajal otrok vedno težji in Krištof ga je komaj prenesel na nasprotni breg. Ko mu je Krištof rekel, da je težek kot cel svet, mu je dete odgovorilo: »Še več kot cel svet nosiš, Krištof. Nosiš tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo. Jaz sem Jezus Kristus. Zasadi svojo palico v zemljo in ozelenela bo. Po tem boš spoznal, da si res nosil mene.« Krištof mu je verjel in mu ostal zvest do konca življenja.
Krištofa (Christophorosa) ali Kristonosca, ki naj bi bil rojen okrog leta 250 v kanaanski dolini na severu Palestine, so za svojega zavetnika najprej izbrali čolnarji in splavarji, furmani in romarji, v sodobnejših časih pa tudi avtomobilisti, ki njegov godovi dan izkoristijo za blagoslov svojih vozil. Nekateri pritrdijo vanje tudi svetnikovo podobo.
Kljub velikemu spoštovanju tega svetnika je njegovo krstno ime redko. Prav tako na Slovenskem njemu ni posvečena nobena od podružničnih ali župnijskih cerkva. Ljudje so bili najverjetneje prepričani, da so svetnikove podobe na stenah cerkva dovolj in zato posvečevanje cerkva njemu v čast ni bilo potrebno.
