Pred vzponoma na Alpe d'Huez

Alpe d'Huez – Alpe d'Huez leži na nadmorski višini okoli 1860 metrov v masivu Grandes Rousses. Svetovno slavo je dosegel kot legendarni cilj kolesarske dirke po Franciji, in prav letos ga bodo najboljši kolesarji na svetu spet morali doseči, in to dvakrat, danes in jutri. Že nekajkrat pa je do njega v tem tednu prikolesarila kolesarsko-navijaška druščina s škofjeloškega konca. Kot nam je povedala ena od udeleženk Klavdija Šturm, v bolj ali manj podobni zasedbi v Francijo odhajajo že od leta 2022. »Tour de France je pač dirka vseh dirk. Če te zanima kolesarstvo in rad kolesariš, greš za našimi najboljšimi kolesarji. Smo pač ljudje, ki radi aktivno preživimo dopust – ne maramo ležati na plaži in počivati. Imamo skupno točko, da uživamo v vožnji po etapah, klancih in spustih, ki jih prevozijo najboljši kolesarji na svetu. Odkar imamo Tadeja Pogačarja, Mateja Mohoriča, Jana Tratnika in Primoža Rogliča, pa je vse skupaj še toliko bolj privlačno,« nam je povedala. Priprava takšne odprave ni ravno mačji kašelj. »Priprave na Tour se pri nas začnejo že tisti dan, ko je konec oktobra v Parizu 'ruta' za prihodnje leto uradno objavljena. Takrat se nemudoma začne borba za hotele in ugodne namestitve. Ko navijači enkrat ujamemo ugodne ponudbe namestitev, se začne načrtovanje naših poti po okoliških hribih.«

Iščejo nove poti, doline in ceste

Vedno se odpravijo na pot iz dveh razlogov: da združijo ogled Toura in kolesarjenje. »Francija je le predaleč, da bi šli tja zgolj za dva dni navijat. To raje združimo z vzponi na francoske prelaze na različnih koncih Francije. V vseh teh letih smo jih prevozili že ogromno in redkokdaj se vrnemo na istega. Meni se je denimo Galibier z druge strani znova pokazal šele po petih letih. Zmeraj iščemo nove poti, nove doline in ceste – taka kolesarska Francija je res čisto druga dimenzija kot Slovenija.« Kot pove Šturmova, so najbolj 'nabrušeni' člani odprave s Škofjeloškega letos osvojili Col du Granon – tisti znameniti hrib, kjer je leta 2022 Jonas Vingegaard premagal Pogačarja. »Med drugim smo bili na Col de Lautaret, pa v tisti prelepi alpski dolini, ki so jo leta 2024 prizadele poplave, nato spet na Le Galibierju, na Col du Sarenne, Alpe d'Huezu in Col de la Croix de Fer. Midve s prijateljico Tino Ušeničnik, ki je bila svetovna prvakinja med rekreativnimi kolesarji, pa sva si privoščili čudoviti, nekoliko bolj adrenalinski gorskokolesarski rundi.«

Dogodivščina, da ji ni para

Iz ust Klavdije Šturm kipi navdušenje nad vzdušjem na Touru. »Dirka sama po sebi je taka dogodivščina, ki je pri nas ne moreš doživeti. Ljudje navijajo na vsakem koraku. Na nekem ovinku, kjer je pokopališče, smo recimo videli, da imajo pod njim postavljene šotore in tabore – dvomim, da bi se pri nas kaj takega zgodilo, da bi lahko kjer koli postavil šotor, tu pa je vse del izjemnega vzdušja.«

Loški ovinek

Že včeraj so na »loškem ovinku« izobesili zastave, pobarvali cesto, danes so ovinek še dodatno okrepili z navijaškimi slogani in zastavami. »Potem čakaš, navijaš ... Ko pripeljejo gor in vidiš Pogačarja, je to mešanica čistih emocij, navdušenja in neizmernega ponosa. Navijači s celega sveta, ko vidijo slovensko zastavo, takoj vzklikajo: 'O, Pogi, Pogačar!' Jaz rada delim zastavice I Feel Slovenia in so jih vsi zelo veseli. Kdor ne izkusi karavane Toura v živo, si tega preprosto ne more predstavljati. Televizijski prenos ne more pričarati tega občutka. Tu na Alpe d'Huezu upam, da bomo tudi mi vidni našim kolesarjem, ne le Tadeju, ampak tudi Janu in Mateju.« Šturmova še pove, da se občuti izjemno spoštovanje do Slovencev. »Narodi, ki so velesile v kolesarstvu, kot so Italijani, Francozi in Španci, se poklonijo našim kolesarjem. Lahko smo izjemno ponosni na to, kaj je slovenski kolesarski šport naredil na svetovni ravni in kako prepoznavni smo postali. Pa ne le zaradi kolesarjev, ampak tudi zaradi vseh tistih Slovencev v ozadju, ki jih ne vidimo – maserjev, kuharjev in drugega osebja v avtomobilih.« Pa tudi zaradi navijačev, tistih, ki bodo stiskali pesti za naše kolesarje v živo, in tistih, ki bomo zadnja dejanja letošnje Dirke po Franciji spremljali na televizijskih ekranih.