Kočevsko

»Kakšna je skupna identiteta zdajšnjih in nekdanjih prebivalcev Kočevske? Dijaki 2. in 3. letnika kočevske gimnazije so leta 2017 pri predmetu Kultura in civilizacija to vprašanje razčlenili v več novih: 'Kdo smo? Smo prišleki, ki smo našli zavetje v Željnskih jamah? Smo kmetje, ki nam je Friderik III. (Habsburški, op. ur.) podelil krošnjarski patent? Smo tisti, ki smo vpili 'Le vkup, le vkup, uboga gmajna!' ali smo le ubogljivi rudarji? Smo gospodarji prostranih gozdov? Smo pravi meščani postali šele, ko je zasvetila prva žarnica in je iz pip pritekla voda? Smo se že davno izselili ali smo začeli živeti šele, ko smo se osvobodili? Smo vse to ali nič od tega? Kočevarji? Kočevci? Samo ljudje?' Generalna istovetnost ljudi na Kočevskem se tudi njim zdi izmuzljiva.« (str. 7) / »Knjiga Kočevsko za radovedneže in ljubitelje preizprašuje stereotipne poglede na zgodovinske, kulturne, naravne in druge fenomene v regiji, ki jo danes približno pokrivajo administrativna območja občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Skupen naziv regija dolguje upravljanju v fevdalnih časih. 22 avtorjev je napisalo 27 besedil, ki v luči današnjega življenja razkrivajo manj znana dejstva in izrisujejo sveže predstave o Kočevski. Veliki prvinski gozdovi, majhna naseljenost in močni tokovi izseljevanja dodajajo k ukoreninjeni skrivnostnosti in nesklenjenosti njenega značaja. Knjiga pa med drugim opozarja na dogajanja, ko je Kočevska ali bila poligon različnih oblasti za izvajanje reform ali je samoiniciativno storila prvi korak k spremembam v širši skupnosti ali je negovala simbolne pripovedi za moralno moč, trdoživost, zaščito šibkejših in ljubezen.« (Navedek s spletne strani založbe.)

Kočevsko za radovedneže in ljubitelje je četrta publikacija v seriji, ki jo izdaja Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Naslovi prejšnjih treh: Prekmurje, Kras in Brkini, Bela krajina. To so eni taki intelektualni oziroma domoznanski vodniki po imenovanih pokrajinah. Vsebino pa nam napovejo že naslovi avtorskih prispevkov: Prvi prebivalci, Slovani, Kočevarji, Jezik na Kočevskem, Veronika in Friderik, Mestnost in državnost, Zastoj in razvoj, Kočevski rog, Zaprto območje, Toleranca, Rudarska dediščina, Industrijsko – zeleno, Veliki gozd, Medved, Polh, Zima, Rinža, Spodnji grad v Kostelu, Kostelščina, Kostelska hrana in pijača, Kolpa in turizem, Peter Klepec, Stane Jarm, Jože Šeško, Koslerjevi, Šport. Pogrešam samostojni zapis o najtemnejšem poglavju zgodovine Kočevskega – o množičnih pobojih v letu 1945 in truplih, ki so obležala v prikritih grobiščih. Sicer pa res dragocena knjižica.

Kočevsko za radovedneže in ljubitelje, uredila Lela Angela Mršek Bajda, Založba ZRC, Ljubljana, 2026, 152 strani