Izpovedovanje vere je svobodno

Po pogovoru z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzetom Porićem se je varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek v petek, 21. avgusta, v Novem mestu srečala z novomeškim škofom in predsednikom Slovenske škofovske konference dr. Andrejem Sajetom. Varuhinja tako nadaljuje neposreden dialog s predstavniki registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji. »Država mora vsem zagotoviti enako spoštovanje svobode veroizpovedi in ustvarjati pogoje, v katerih nihče zaradi svoje vere ali prepričanj ne bo izključen, stigmatiziran ali diskriminiran. Odprt dialog z verskimi skupnostmi prispeva k medsebojnemu razumevanju, spoštovanju in mirnemu sobivanju,« poudarja varuhinja človekovih pravic.

Svobodno izpovedovanje vere je temeljna človekova pravica, je povedala. V Sloveniji je sicer malo opozoril na kratenje te pravice, vendar to ne pomeni, da težav ni, saj posamezniki zaradi strahu pred izpostavljanjem in zaradi nezaupanja ali nepoznavanja pravnih poti takih primerov ne prijavijo.

Varuhinja in škof sta se pogovarjala tudi o primerih kristjanofobije, v katerih so oskrunjeni verski objekti, simboli in predmeti. Takšna dejanja ne povzročajo le materialne škode in poškodovanja kulturne dediščine, temveč posegajo v dostojanstvo vernikov, prizadenejo njihove verske občutke in povzročajo občutek ogroženosti. Varuhinja je poudarila, da mora biti odziv družbe enako odločen pri vseh oblikah nestrpnosti na podlagi vere ali prepričanja, vključno s kristjanofobijo, islamofobijo in antisemitizmom. Sogovornika sta soglašala, da je treba ob upoštevanju enakopravnosti vseh verskih skupnosti najti rešitev, ki bo ustrezno ovrednotila njihov socialni, humanitarni, kulturni in izobraževalni prispevek.

Pogovarjala sta se tudi o dolžnosti države, da uredi vprašanje žrtev povojnih pobojev in zagotovi njihov dostojni pokop. To ni le moralno in etično vprašanje, je poudarila varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek, temveč tudi pravno vprašanje. Mednarodna konvencija o zaščiti vseh pred prisilnim izginotjem nalaga državi iskanje pogrešanih, ugotavljanje njihove usode, identifikacijo posmrtnih ostankov ter spoštljivo ravnanje in zagotovitev dostojnega pokopa. Pri tem je treba upoštevati tudi pravico svojcev do resnice in njihove želje glede pokopa. Prav tako bi bilo treba v Sloveniji ponovno vzpostaviti institucionalni okvir za krepitev rednega, trajnega in pristnega dialoga med državo in verskimi skupnostmi: ali s samostojnim uradom ali samostojno službo. Verske skupnosti potrebujejo na strani države stalnega in odzivnega sogovornika.