Iz Grčije v Ljubljano in žanr kriminalke

Ljubljana – Ne gre dvomiti, da nam v dneh, ko so pred nami dopusti, še posebno pa ob vročini zadnjih dni večkrat na misel pride morje. A najprej osvežimo spomin: leta 2020 je nagrado kresnik za roman Ivana pred morjem prejela Veronika Simoniti, sicer tudi avtorica treh zbirk kratkih zgodb, ki se tokrat vrača z novim romanom Kako umirajo ladje. Morda sta obe knjigi, čeprav z ločenima zgodbama, povezani – osrednji lik Pina namreč prihaja iz prvega romana, saj je Ivanina hči.

Gledališka skupina je na ekskurziji v Grčiji in v ekipi sta tudi Pina in Urban, ne pa tudi njun tesni kolega Timon. Ko se prva dva vrneta v Ljubljano, je odnos Pine do obeh moških drugačen kot pred tem. »Roman se dogaja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so bila meni, ki sem bila takrat otrok, zelo ljuba leta, v resnici pa v svetu niso bila tako idilična, samo v Evropi smo imeli tri diktature,« pove Veronika Simoniti, ki je osrednje protagoniste poslala v Grčijo, kjer se sprehajajo med ruševinami, miti in antičnimi tragedijami ter doživijo nenavadna srečanja. »Poskusila sem roman izpisati tako, da se bere samostojno, ne da bi morali prebrati prejšnjega.« Morda pa vas k temu spodbudi.

Roman Optimisti, literarni prvenec Vida Simonitija, profesorja filozofije na univerzi v Liverpoolu, nas popelje iz tujine v Ljubljano na začetku 21. stoletja, v čas, ko se zdi, da je mesto polno priložnosti, novih začetkov in vere v prihodnost. Zgodba se odvija med Valentinom, dvajsetletnikom, rojenim v Nemčiji slovenskim izseljencem, ki se vrne v domovino staršev študirat književnost, in Diano, plesalko sredi tridesetih, ki svoji karieri želi dati še zadnjo priložnost. Romanca je neizbežna, osrednja lika potegne v vrtinec strasti in ambicij, med pesnike, tihotapce, podjetnike.

»To so bili čudoviti časi, govorilo se je o koncu zgodovine, gospodarska rast je bila visoka, potovali smo naokrog z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, študirali preko Erasmusa in žurali. Optimizem vsepovsod. Hkrati pa je to roman, gledan iz sodobnega trenutka, ki je veliko bolj pesimističen, sledijo si neugodni globalni, klimatski kolaps, vojne, polarizacija ... Roman je eskapizem v iluzijo optimizma v začetku tisočletja,« o svojem prvencu razmišlja Vid Simoniti.

Morilec v temi je prvi roman mojstra kriminalk Jima Thompsona, preveden v slovenščino – za prevod je poskrbela Maja Novak – in ima številko 146 zbirke Moderni klasiki. Dogaja se v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja in je še kako sveže in živahno gradivo tudi za današnji čas. »Thompson je bil hladnovojni Dostojevski, roman Morilec v meni pa je njegov Zločin in kazen, Hitchcocka z njegovim Psihom, s katerim je gledalca navlekel v identifikacijo s psihopatom, je prehitel za osem let,« poudarja cineast in avtor obsežne spremne besede Marcel Štefančič. Po kriminalki sta namreč posneta tudi dva filma (1976 in 2010). Kriminalko označuje za enega ključnih romanov ameriškega noarja in pisateljev vrhunec. Njegove kriminalke niso klasične detektivke, temveč mračne študije nasilja, družbene hipokrizije in psihopatologije, v katerih so zločinci pogosto tudi pripovedovalci. V romanu na primer Lou Ford, prijazni šerifov pomočnik.