Razvoj moramo gledati celostno

Pred dnevi smo praznovali dan državnosti. Kje v Kamniku danes najbolj čutite tisti pravi napredek in vrednote, ki smo si jih zastavili ob osamosvojitvi?

Dan državnosti je praznik poguma in odgovornosti. Slovenci smo dobili svojo državo, danes pa jo moramo vsak dan znova upravičiti z delom, razvojem in skrbjo za ljudi. V Kamniku se ta napredek najbolj vidi tam, kjer ga občanke in občani občutijo v vsakdanjem življenju: v novi Osnovni šoli Frana Albrehta, ki je ena najsodobnejših v Sloveniji, pri prenovah vrtcev, glasbene šole, športne infrastrukture, cest, kanalizacije in projektih po krajevnih skupnostih. To je zame prava vrednota samostojnosti: da znamo povezati mesto, podeželje, mlade, starejše, društva, gospodarstvo in občino v skupno zgodbo razvoja. Kamnik gre naprej, ker znamo sodelovati.

Pred nami so lokalne volitve. Boste jeseni ponovno kandidirali za župana?

Da. Kandidiral bom, ker imamo začeto delo, jasne projekte in ker vem, kaj je treba v Kamniku še narediti. V zadnjih letih smo postavili močne temelje razvoja, zdaj pa jih moramo nadgraditi. Župansko delo ni tekmovanje v obljubah, ampak odgovornost, da znaš določiti prioritete, povezati ljudi in projekte pripeljati do konca. To želim delati tudi v prihodnjem mandatu.

Kaj bo glavna prioriteta v vašem tretjem mandatu? Kateri projekt bo ključen za Kamnik v naslednjih štirih letih?

Glavna prioriteta bo urejena osnovna infrastruktura: ceste, kanalizacija, vodovod in javni prostor. Tudi najsodobnejša šola ne pomaga dovolj, če nekdo v krajevni skupnosti nima urejene ceste do doma. Zato moramo razvoj Kamnika gledati celostno, od mesta do vasi. Druga velika prioriteta bo razvoj območja nekdanje smodnišnice in južnega dela Kamnika, kjer vidim prostor za nova delovna mesta, gospodarstvo in bolj urejen vstop v mesto. Ob tem nas čakajo tudi nova telovadnica, garažna hiša, pokrit olimpijski bazen in drugi projekti za boljšo kakovost bivanja. Delali bomo po jasnem vrstnem redu: najprej tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo, nato tisto, kar Kamniku odpira nov razvoj.

Vsaka vizija ima tudi nasprotne poglede. Nekateri vam očitajo, da se projekti odvijajo prepočasi in da se občina preveč zadolžuje.

Najprej zelo jasno: Občina Kamnik je po zadolženosti v spodnjem delu med vsemi 212 slovenskimi občinami, zato očitek o prezadolževanju ne drži. Posojila smo najemali predvsem za razvojne projekte, pri tem pa ne smemo spregledati, da je bil Kamnik tudi med občinami, ki so jih poplave močno, če ne najbolj prizadele. Drugo pa so rezultati. Zgradili smo novo Osnovno šolo Frana Albrehta, uredili športni park, prenovili glasbeno šolo in vrtce, izvedli pomembne kanalizacijske projekte v Tuhinjski dolini in Črni, pred zaključkom je tudi nova knjižnica. To niso obljube, to so projekti, ki dvigujejo kakovost bivanja občankam in občanom. Seveda bi si vsi želeli, da bi šlo hitreje, vendar ima vsaka velika investicija svoje postopke, dokumentacijo, soglasja in roke. Naša naloga je, da kljub temu projekte peljemo naprej odgovorno, razvojno in v korist Kamničank ter Kamničanov.

V Mekinjah civilna iniciativa ostro nasprotuje oskrbovanim stanovanjem. Kako odgovarjate tistim, ki se z vami ne strinjajo?

Razumem pomisleke ljudi, posebej kadar gre za prostor, promet in kakovost bivanja v njihovem neposrednem okolju. Hkrati pa moramo pri takih vprašanjih najprej govoriti z dejstvi. Zemljišče je zazidljivo že več kot dvajset let, lastnik pa ima pravico predlagati investicijo v okviru veljavnega občinskega prostorskega na­črta. Kot župan sem omogočil začetek zakonsko predvidenega postopka, to pa še ni končna odločitev o projektu. O njem bodo presojali pristojni soglasodajalci, sledila bo javna razgrnitev, občanke in občani bodo lahko podali pripombe, končno besedo pa bo imel občinski svet. Promet na Cankarjevi cesti je resna tema in jo jemljemo resno. Zahodna obvoznica in nadgradnja obstoječe obvoznice s krožišči bo prioriteta naslednjega obdobja, nujno pa bo tudi sodelovanje države, kjer sem prepričan, da bo sedaj več posluha.