Enkrat godbenik, vedno godbenik

V zgodnjih jutranjih urah 1. maja, ko večina Slovencev še spi, Mestna godba Kamnik že igra budnico – in tudi ta petek ne bo nič drugače. Kamniški godbeniki začnejo kot prvi v Sloveniji, od 3.20 naprej obiščejo številne kraje in vasi in prevozijo več kot sto kilometrov po občini. Boris Selko, ki je v vrstah Mestne godbe Kamnik že skoraj 45 let, pravi, da je to eden najlepših nastopov v letu, in hudomušno dodaja, da so že zdavnaj minili časi, ko so godbenike tu in tam pozdravili z vedrom vode na glavo. »Igranje v zgodnjem prvomajskem jutru ima prav poseben čar, je del tradicije, in čeprav smo utrujeni, po zadnjem nastopu v Kamniški Bistrici z veseljem ostanemo na druženju,« razlaga.

Kakovost dosegla svetovni nivo

Njegova godbeniška zgo­dba se je začela pri očetu, trobentaču in dirigentu Leandru Peganu, ki je mladega Selka povabil v godbeniško šolo. Godba mu je, kot pravi, zlezla pod kožo, veselje do igranja pa je prenesel tudi na mlajše generacije. Danes sta v godbi tudi oba njegova sinova in nečakinja.

Na zvezo je prišel po spletu okoliščin in začel z mestom v častnem razsodišču, sledila je vloga podpredsednika, leta 2018 pa je bil prvič izvoljen za predsednika organizacije in marca letos je nastopil že tretji mandat.

Kakovost slovenskih godb danes dosega raven, ki preseneti tudi tuje strokovnjake, pravi sogovornik, ki se spominja nizozemske legende godbene glasbe, ki je žiriral na tekmovanju v Mariboru in o slovenskih godbenikih govoril z izbranimi besedami: »Včasih ste capljali za nami, zdaj pa bi se na Nizozemskem malokatera godba upala prijaviti na tekmovanje s tako težko skladbo, kot ste jo igrali vi.« Slovenija se ponaša tudi z najstarejšim godbenim sestavom na svetu, Godbenim društvom rudarjev Idrija s 360-letno tradicijo. Repertoar sodobnih godb je po Selkovem prepričanju povsem primerljiv s simfoničnimi orkestri in zajema vse od klasične, filmske do rok ali narodnozabavne glasbe, njihove aranžmaje pa igrajo tudi godbe v tujini.

Mladi in prihodnost

Z vključevanjem mladih, ki so vse bolj glasbeno podkovani, slovenske godbe načeloma nimajo težav. Valilnica mladih glasbenikov je slovensko glasbeno šolstvo, a še pomembnejša je vzgoja znotraj društva, zato jih v svoje vrste vabijo že zgodaj. Zveza vsako leto organizira izobraževanja, med katerimi izstopa poletni tabor Musica creativa, kjer 150 otrok spozna vrhunske dirigente in profesorje ter se vrne domov polnih zagona. Zanimiva je ugotovitev, da je občutek pripadnosti pogosto močnejši na periferiji, kjer študentje komaj čakajo, da se konec tedna vrnejo iz Ljubljane na vajo. Nekateri godbeniki uspejo tudi v svetovnih filharmonijah, a se radi vračajo domov igrat. Godba da mladim predvsem širino in spoštovanje do vseh zvrsti glasbe, pravi Selko, ki dodaja, da med godbeniki mirno sobivajo rokerji, simfoniki in ljubitelji narodnozabavne glasbe.

Kljub temu pa je izzivov na področju godbeništva še kar nekaj. »Predstavljamo nacionalno zvezo, ki združuje okoli sto godbenih orkestrov, obravnavani pa smo kot vsako lokalno društvo in nismo del rednega sistemskega financiranja, kar je absurdno,« je jasen. Težave s financiranjem so prisotne tudi na lokalni ravni, skrbi ga tudi drobljenje na manjše godbe, kar povzroča drobljenje kadra. Cilj novega mandata je tako prav priprava bele knjige, vizije, ki bo začrtala nadaljnjo pot slovenskega godbeništva.

Kot sicer pravi, se je vabilom v politiko odrekel brez obotavljanja. »Moja stranka je godba,« pravi. »Politikom povem direktno: mi smo tu, da ustvarjamo kulturo, vi pa, da nam to omogočite.« In poudarja: »V godbi so levi, desni, sredinski, Romi, Judje ... – vse imamo, a nas to ne razdvaja, pač pa povezuje.«