Deset let inkluzivnega tabora

Med poletnimi počitnicami potekajo številni tabori za otroke. Večina jih je v prvi vrsti namenjena otrokom z značilnim razvojem, so pa tudi takšni, ki sprejemajo tudi otroke z najrazličnejšimi posebnimi potrebami. Eden takšnih je tabor zavoda Gibaj in zmagaj, ki je letos od 5. do 11. julija potekal že desetič. Udeleženci so bili nastanjeni v Osnovni šoli Rečica ob Savinji.

Zdrav način življenja in inkluzija

V zavodu že desetletje dokazujejo, da pri njih inkluzija zares živi. »Pri nas so vsi enaki, vsi sprejeti in vsi zmagovalci. Tabor je dokaz, da so prijateljstvo, sprejetost in sodelovanje vrednote, ki povezujejo in spreminjajo življenja. Otroci so doživeli nepozaben teden, poln gibanja, ustvarjalnosti, novih prijateljstev in nepozabnih doživetij. Jubilejno leto je zaznamoval tudi dobrodelni koncert, na katerem smo s skupnimi močmi zbirali sredstva za družino iz lokalnega okolja ter še enkrat dokazali, da skupaj zmoremo več. Skupaj dokazujemo, da inkluzija ni le beseda – je način življenja,« je povedal Marko Janko, vodja tabora.

Vse skupaj se je začelo pred desetimi leti. »Prvi tabor sega v čas, ko sem ravno začel delati v Centru Janeza Levca v Ljubljani. Glede na to, da sem tudi športni pedagog, je bila ideja sprva organizirati tabor zdravega življenja, zelo hitro pa je rdeča nit postala inkluzija. Program tabora smo začeli razvijati okrog vključevanja vseh otrok, ne glede na njihove posebnosti. Že na prvem so bili večinoma otroci s primanjkljaji v razvoju. Veliko jih je bilo tudi s čezmerno težo. Vse skupaj smo nadgrajevali, združevali zdrav način življenja in inkluzijo. In smo že pri številki deset,« je pojasnil.

Sedemdeset otrok

Na taboru so imeli letos sedemdeset otrok iz vse Slovenije, tudi iz Gorenjske, poleg tega pa še 15 v dnevnem varstvu. »Šestdeset otrok je bilo s primanjkljaji v razvoju, deset pa z značilnim razvojem. V dnevno varstvo pa so bili vključeni otroci, ki v našem okolju trenirajo košarko in so se taboru priključili prav v naši želji, da inkluzija zares zaživi, da so na taboru tudi otroci z značilnim razvojem. Slednje je težko privabiti, saj opažamo, da starši še ne prepoznavajo dovolj pomena sobivanja in se ne zavedajo, kaj vsi s tem pridobijo. Ravno takšen tabor ima zelo pomembno sporočilo, ki ga lahko damo otrokom na področju sprejemanja različnosti. Spodbujamo interakcijo in povezovanje med vsemi udeleženci,« poudarja Janko, ki je tudi magister inkluzivne pedagogike. Vesel je, da je kar nekaj otrok, ki se na tabor vračajo vsako leto. Najmlajši letošnji udeleženec je imel sedem let, navzgor pa omejitve ni, najstarejši doslej je bil star 54 let.

Na taboru otroke podpirajo strokovnjaki z različnih področij. V vseh teh letih se je izoblikovala široka ekipa. »Program smo zelo razvili in sestavili odlično ekipo, tako da bo tabor šel naprej,« je odločen Janko.