Čustvena inteligenca in srce

Osnovna šola Bistrica je priznanje Blaža Kumerdeja prejela za dolgoletno odlično partnerstvo pri razvijanju inovativnih procesov, ki vodijo do varnega in ustvarjalnega učnega okolja ter demokratičnih odnosov med vsemi udeleženci izobraževanja, obenem pa evalviranje razvoja lastne pedagoške prakse za večjo kakovost in profesionalnost vzgojno-izobraževalnega dela ter udejanjanje inovativnih idej, so poudarili na Zavodu RS za šolstvo. »Iz celotnega delovanja šole veje zavedanje, da cilj šole ni samo izjemni učni dosežek, temveč tudi vzajemno bivanje – odnosi, ki bogatijo in osrečujejo. Izhajajo iz prepričanja, da je medsebojni splet vseh dejavnikov pogoj za razvijanje v samostojnega, odgovornega in osebnostno zrelega posameznika v družbi.« Stremijo k strokovnosti in sproščeni komunikaciji ter metodam in oblikam dela, ki temeljijo na lastnem doživljanju in izkušnjah.

V središče postavljajo učenca

Ravnateljica Dina Pintarič nagrado sprejema z največjim ponosom, saj jo šteje za izjemen dosežek celotnega kolektiva, tako zaposlenih kot tudi učencev, nikoli pa ne pozabijo niti na starše, je poudarila. »Predvsem pa je to nagrada za našo strokovnost in uvajanje sodobnih, inovativnih metod poučevanja, pri čemer je v središču vsega učenec, ki skupaj z učiteljem soustvarja delček pouka.« Slednje po njenih besedah najbolj pride do izraza v razširjenem programu. Njihova šola je letos ena izmed 144 šol, ki razširjeni program izvajajo v celoti. Učencem so tako ponudili več kot šestdeset različnih dejavnosti, ki so zasnovane na potrebah in interesih njihovih učencev ter pokrivajo tri različna področja: gibanje, kulturo in učenje učenja. »Učenci imajo znotraj tega ogromno možnosti, da izbirajo po svojih interesih, zaradi česar je tudi motivacija večja, saj spodbujamo njihova močna področja,« je poudarila Dina Pintarič, ki je omenila dejavnost, v okviru katere ustvarjajo mozaike, saj jo širijo tudi v lokalno okolje in z njo spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. Veseli jo, da imajo v okviru razširjenega programa več možnosti tudi za tovrstne dejavnosti, za katere sicer pogosto zmanjka časa v okviru rednega pouka. Ustvarjanje mozaika se je izkazalo tudi kot učinkovit vzgojni ukrep pri otrocih, ki imajo čustvene oziroma vedenjske težave. Kazen so namreč s preusmeritvijo v ustvarjalno dejavnost spremenili v nekaj pozitivnega, saj izdelovanje mozaika na te otroke deluje terapevtsko, pomirjujoče. V šoli so jim namreč zelo pomembni medsebojni odnosi, je poudarila Dina Pintarič. »Odnose gradimo z novimi, sodobnimi pristopi; v pouk vključujmo skupinsko delo in kritično razmišljanje, odnose gradimo tudi na neformalne načine, kamor sodi tudi prijetno in spodbudno učno in delovno okolje.« K spodbudnemu učnemu okolju so ob prenovi šole po požaru, ki je šolo prizadel junija lani, prispevali tudi z ustvarjanjem prijetnih šolskih prostorov. »Učilnice smo opremili s sodobnim, inovativnim pohištvom, predrugačili smo tudi šolske hodnike, ki smo jih popestrili z didaktičnimi vinilnimi preprogami, ki so nastale s strokovnim delom aktiva sodelavcev. Zasnovane so premišljeno in namensko.« Tudi zunanje površine so opremili s talnimi didaktičnimi poslikavami oziroma didaktičnimi igrarijami, kot jim pravijo.

Inovativna učna okolja

Veliko pozornost posvečajo tudi inovativnim učnim okoljem, podprtim z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Že vrsto let sodelujejo v programu inovativna pedagogika in so ena izmed razvojnih šol prav na področju digitalizacije. »V prvi vrsti želimo predvsem ozaveščati učence o pravilni in varni rabi digitalnih naprav, s tem pa posledično krepimo digitalne kompetence 21. stoletja. Želimo si, da bi učenci ob koncu devetega razreda znali uporabljati osnovna digitalna orodja, predvsem pa preverjati ustreznost podatkov in virov.«​ Dina Pintarič se ob tem zaveda, da so današnje generacije preobremenjene z zasloni. »Zato smo odrasli tisti, ki moramo opozarjati in ozaveščati o zmerni uporabi.«

Eden najlepših poklicev

Čeprav je v šolstvu včasih zelo težko, priznava Dina Pintarič, saj je še vedno preveč birokracije, permisivna vzgoja pa iz domačega okolja prehaja tudi v šolo, je še vedno prepričana, da je učiteljski poklic eden najlepših poklicev in poslanstvo. S strokovnim delom in jasno vizijo jim je v šoli uspelo pridobiti zaupanje tako učencev kot staršev. »Ko se sprašujem, kako smo si to zaslužili, včasih razmišljam, da mogoče res z vsemi aktivnostmi, ki jih izvajamo. Vidijo, da smo strokovni in da želimo otrokom najboljše.« Ob tem poudarja, da je to zasluga celotnega kolektiva. »Okoli sebe imam izjemne sodelavce in skupaj gradimo na strokovnosti.«

Dobrega učitelja po njenem prepričanju odlikujeta predvsem čustvena inteligenca in srce. »Na to sem pozorna tudi, ko v šolo sprejemam nove kadre – pri kandidatih moram začutiti to energijo, iskrico v očeh, da ima res rad ta poklic in da ima rad otroke.« To je po njenih besedah zlasti pomembno pri sedanjih generacijah, ki so drugačne. »Ogromno je diferenciacije in inkluzivnega načina poučevanja, otroci že iz vrtca prihajajo z dodatno strokovno pomočjo, čustvenimi in vedenjskimi težavami.« Posledica tega je tudi, da je v šolskem prostoru v zadnjem času ogromno poklicev, ki jih prej niso poznali. »Ko sem se sama zaposlila pred 26 leti, nas je bilo v šoli 35, pa je imela šola lastno kuhinjo, čiščenje ... Danes za prehrano skrbi zunanji ponudnik, pa imamo kljub temu 66 zaposlenih.« Najbolj se je povečalo število zaposlenih prav v svetovalni službi. »Imamo ogromno socialnih pedagogov, inkluzivnih pedagogov, logopede ...« Te službe pa se ne širijo samo zaradi večjega števila otrok, ki potrebujejo tovrstno pomoč, ampak ker se danes trudijo že v šoli pomagati in iskati rešitve za učence s težavami. »V preteklosti so bili ti otroci usmerjeni v šole s posebnim programom, danes pa ostajajo v rednih šolah. To za sabo potegne kadrovsko skrb tudi za te otroke, zato skrbimo, da so kadri kakovostni.«

V šoli se bodo po besedah ravnateljice tudi v prihodnje trudili graditi na dobrih medsebojnih odnosih, dobrem počutju in komunikaciji. »Postavili smo dobre temelje, imamo neko jasno vizijo, kam želimo, tako da za zdaj smo na pravi poti, kar nam potrjujejo odzivi oziroma zadovoljni učenci. In prav to se nam zdi bistveno – da otroci radi prihajajo v šolo. Ocene so za nas drugotnega pomena,« je sklenila Dina Pintarič.