V petek so pri spomeniku, ki ga je po Pogačnikovi smrti dala postaviti njegova vdova, pripravili priložnostno slovesnost ob dvigu zastave. / Foto: Nik Bertoncelj

V petek so pri spomeniku, ki ga je po Pogačnikovi smrti dala postaviti njegova vdova, pripravili priložnostno slovesnost ob dvigu zastave. / Foto: Nik Bertoncelj

Izobesili slovensko zastavo

Postavili so jo pri spomeniku Josipu vitezu Pogačniku, predsedniku prve slovenske narodne vlade, ki se je pred stoletjem in pol rodil prav v Podnartu.

Podnart – Od petka na vzpetini nad Podnartom plapola slovenska zastava. Domačini so jo na pobudo Petra Terana z Ovsiš postavili v spoštljiv spomin na svojega rojaka, politika in gospodarstvenika Josipa viteza Pogačnika, po razpadu avstro-ogrske monarhije predsednika prve slovenske narodne vlade.

Josip vitez Pogačnik (1866–1932) je bil deželni in državni poslanec v zadnjem obdobju Avstro-Ogrske. »Ob zlomu monarhije je predsedstvo Narodnega sveta kot vrhovna oblast Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) 31. oktobra 1918 za Slovenijo razglasilo prvo Narodno vlado, to je prvo slovensko vlado, s Pogačnikom kot predsednikom in 12 oddelki, zdaj bi jih imenovali ministrstva, ki so jih vodili zastopniki vseh večjih slovenskih strank. Ponosni smo lahko, da je bil predsednik prve slovenske vlade prav naš rojak, Josip vitez Pogačnik,« je na priložnostni slovesnosti ob spomeniku, ki ga je na hribu nad domačo hišo po Pogačnikovi smrti dala postaviti njegova vdova, v imenu krajanov povedal Andrej Potočnik.

Ko je bila po združitvi v Kraljevino SHS Narodna vlada razpuščena, je bil Pogačnik imenovan za veleposlanika Kraljevine SHS na Dunaju, kasneje pa se je umaknil iz političnega življenja in se posvetil gospodarstvu. Dan rojstva Josipa Pogačnika, 19. oktober, je danes praznik Krajevne skupnosti Podnart.

»Bil je sopotnik Rudolfa Maistra, za katerega vemo vsi, za Josipa Pogačnika pa komaj kdo. Rudolf Maister se je za Slovence boril na vojaškem, Pogačnik pa na političnem področju, a po njem ni poimenovan noben trg niti ulica. Mislim, da bi bilo prav, da bi občinski svet malo razmislil o tem, kako to krivico popraviti,« je na slovesnosti poudaril Peter Teran.«

»Moja prababica je bila tista, ki je zaslužna, da je tu spomenik; sem je hodila obujat spomine. Po njeni smrti je začel samevati, postajal je vse bolj neopazen v senci vse večjih dreves, v določenem obdobju naše zgodovine celo nezaželen,« pa je zbrane nagovoril Marko Pogačnik, pravnuk Josipa Pogačnika. »Pred dvajsetimi leti se je skupina prostovoljcev ob pomoči krajevne skupnosti prvič lotila obnove spomenika, danes pa so krajani ob njem postavili še drog in izobesili slovensko zastavo. Želim, da bi plapolala visoko in da bi bila vidna daleč naokrog.«