Jubilant pater dr. Robert Bahčič na praznični dan s knjigo o Frančišku Asiškem / Foto: Jože Košnjek
Jubilant pater dr. Robert Bahčič na praznični dan s knjigo o Frančišku Asiškem / Foto: Jože Košnjek
Vstopili smo v mesec julij s starim imenom mali srpan. Avgust pa bo veliki srpan. Staro tradicionalno ime obeh mesecev izvira z besede srp, saj sta oba meseca povezana z žetvijo. Mesec julij pa naj bi bil po julijanskem koledarju posvečen rimskemu cesarju Juliju Cezarju.
Julija ali v malem srpanu goduje kar nekaj med ljudmi zelo spoštovanih svetnikov. Jutri bo god svetega Urha ali Udalrika, augsburškega škofa, ki je leta 955 premagal Ogre oziroma Madžare in s tem rešil vzhodni del frankovskega kraljestva pred njihovimi vpadi. Zato ga imajo prebivalci tedanjih avstrijskih dežel, tudi Slovenci, za svojega rešitelja. V Sloveniji mu je posvečenih nad osemdeset cerkva, ljudi s tem imenom pa je vedno manj. Upodabljajo ga z ribo, ker nikoli ni užival drugega mesa, prosijo pa ga tudi za varstvo pred mišmi in podganami. Prihodnjo soboto, 11. julija, bo god svetega Benedikta (480–547), zavetnika Evrope in ustanovitelja reda benediktincev, ki ima od leta 529 naprej matično hišo na gori Montecassino nad Neapljem. Ta mesec so tudi godovi Mohorja in Fortunata, Aleša, Danijela, Marije Magdalene, Krištofa in apostola Jakoba starejšega in v nedeljo, 5. julija, slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda.
Ciril in Metod sta od leta 1980 naprej sozavetnika Evrope (zavetnik je sveti Benedikt), od leta 1961 naprej pa sta zavetnika ljubljanske nadškofije, slavijo pa ju tudi v drugih slovenskih škofijah. Po misijonarjih se imenuje tudi trg ob ljubljanski stolni cerkvi. Zaradi širjenja krščanstva med Slovani na Moravskem, kamor sta prišla iz Soluna leta 863, in kasneje v Panoniji ter kasneje znova na Moravskem, kamor se je zaradi smrti Cirila vrnil le Metod, jih imenujemo apostola Slovanov ali slovanska blagovestnika. Njuno delovanje med Slovani ni bilo lahko, saj so ju stalno preganjali sovražni nemški škofje. Ciril in Metod sta samostanski imeni misijonarjev. Ciril, rojen konec leta 826 ali v začetku leta 827, je bil krščen za Konstantina, starejši brat Metod pa je bil leta 812 krščen za Mihaela. Zavedala sta se, da je treba širiti evangelij v jeziku naroda, h kateremu sta prišla. Metod je sestavil slovansko abecedo glagolico in začel prevajati evangelij in bogoslužne knjige v slovanski jezik. Ciril je umrl kmalu, že leta 869, v Rimu, Metod pa leta 885 in je pokopan v Velehradu na Moravskem. V neslovanskih državah častijo Cirila in Metoda 14. februarja, v nekaterih primerih pa tudi 6. aprila.
V nedeljo, 28. junija, je praznoval 60. rojstni dan rektor Marijinega svetišča na Brezjah pater dr. Robert Bahčič. Po vrnitvi iz Rima je konec julija leta 2013 kot rektor in gvardijan prevzel vodenje frančiškanskega samostana in Marijinega svetišča, ki se zadnja leta uvršča med najbolj obiskana Marijina svetišča v Evropi. Pri maši na njegov jubilejni dan mu je voščil duhovniški brat Pavel Juhant in dejal, da je »Božji dar, da ga imamo«. Z jubilantom je somaševal tudi rektor Marijinega svetišča v Fatimi Carlos Cabecinhas. Patru Robertu so za praznik podarili njemu zelo ljubo knjigo o Frančišku Asiškem, ki jo je ob 800. obletnici Frančiškove smrti izdala italijanska enciklopedija.