S Kneippovim dnevom so v Termah Snovik odprli sezono bosonogih in gozdnih doživetij. / Foto: Špela Šimenc
S Kneippovim dnevom so v Termah Snovik odprli sezono bosonogih in gozdnih doživetij. / Foto: Špela Šimenc
Bosih nog po Kneippovi poti
Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil Kamnik z zdraviliščem Kurhaus ena najpomembnejših prestolnic knajpanja. Tradicijo ohranjajo v Termah Snovik.
Snovik – Ko si je nemški duhovnik in vodni terapevt Sebastian Kneipp v mladosti s posebnim namakanjem v mrzli Donavi ozdravil tuberkolozo, je svoje življenje posvetil razvijanju načinov, kako naravno pomagati ljudem do zdravja. Nastala je t. i. Kneippova filozofija, celostni pristop k življenju in zdravju, ki vključuje pet osnovnih stebrov – vodo, gibanje, prehrano, zelišča in življenjsko ravnovesje.
Knajpanje v najširšem pomenu besede (ne samo polivanje z mrzlo vodo, kot ga pozna večina) ima v Kamniku dolgo tradicijo. Na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice je na prelomu iz 19. v 20. stoletje stalo petično javno kopališče Kurhaus, ki ga je postavil Anton Prašnikar, priporočal pa sam Kneipp.
Tradicijo danes nadaljujejo malce višje po dolini, v Termah Snovik, kjer so jo začeli aktivno obujati pred več kot desetimi leti. Naredili so tri bosonoge poti, ena med njimi, dobre tri kilometre dolga Kneippova bosonoga pot, je bila leta 2018 izbrana kot naj tematska pot. In prav po delu te poti se vsako leto bosi sprehodijo obiskovalci Kneippovega dne, ki je letos potekal na zadnjo majsko soboto.
Vodena Kneippova bosonoga pot, ki so se ji letos pridružili radovedni in željni znanja od vsepovsod, vključuje vseh pet zgoraj omenjenih stebrov, začenši z naravno refleksno masažo stopal z boso hojo po različnih podlagah. Ta se je zaključila s hojo po jutranji rosi, ki jo je Kneipp še posebno priporočal. »Bosonoga hoja nas umiri in prizemlji, rosa pa doda še hladilni učinek vode in je ena izmed boljših aktivnosti, ki bi jo morali večkrat izvajati,« je ob tem povedala Klavdija Hribar, vodja bazenov in velnesa v Termah Snovik. Sledili so Kneippovi oblivi, najprej nog, nekoliko kasneje in višje po poti še rok. Kot najbolj osnovnega in primernega za začetnike Hribarjeva omeni kolenski obliv, torej oblivanje do kolen z vodo, ki ima lahko na začetku 22 stopinj Celzija, postopoma temperaturo znižujemo, a največ do 16 stopinj Celzija. Kolenski obliv človeka umiri in sprosti, kot tako je njegovo izvajanje priporočljivo pred spanjem, medtem pa je obliv rok primernejši zjutraj, saj ima poživljajoč učinek.
Bosi so se udeleženci Kneippovega dne – nekateri povsem lahkotno, drugi z malce več težavami – po kratki meditaciji z urejene potke odpravili na naraven teren. Pri tem so skušali premagati nelagodje ter vzbuditi občutke iz mladostnih dni, ko so kot otroci bosi lahkotno tekali vsepovsod. Posebno doživetje na poti je izvajanje štorkljaste hoje v potoku. Gre za posebno obliko hoje po mrzli vodi, ki se uporablja pri knajpanju. Pri tem se kolena dvigajo visoko, kot bi posnemali štorkljo, stopalo je sproščeno, gibanje pa počasno in zavestno, ko se noga popolnoma dvigne iz vode, se počasi spusti nazaj. Kneipp je bil prepričan, da je to način gibanja, ki ima za organizem najmanj šoka in hkrati največ koristi, predvsem za spodbujanje krvnega obtoka.
Po Kneippovem bosonogem doživetju so se udeleženci vidno zadovoljni in sproščeni vrnili na izhodišče, nekateri so dan nadaljevali z meditacijo in kopanjem, za druge je bilo dovolj. A en sam dan ni dovolj, je večkrat poudarila vodnica, Kneippov način življenja je za vsak dan, a kot vse v življenju, zmerno. Ali kot je rekel on sam: »Od vsakega nekaj, ne premalo, a tudi ne preveč.«