Beli golob, simbol binkoštnega praznika / Foto: Tiskovni urad SŠK
Beli golob, simbol binkoštnega praznika / Foto: Tiskovni urad SŠK
Velikonočni čas se končuje in v nedeljo, 24. maja, bo binkoštni praznik, ki bo ravnal cerkveno leto vse do adventa. Z njim so povezani številni običaji, zato so binkošti za ljudi največji spomladanski majniški praznik. Praznik je tudi binkoštni ponedeljek, ki je v nekaterih državah tudi dela prost dan. Na ta dan v Bistrici na Zilji na Koroškem prirejajo »štehvanje«, konjeniško igro, v kateri mladci na neosedlanih konjih med dirom z železnim kolom zbijajo na lesen drog nasajen sodček »bariglo«. Komur uspe z udarcem sesuti sodček, dobi od ziljskih deklet »kranclč«. Običaj štehvanja se je obdržal tudi v nekaterih drugih ziljskih krajih, vendar ga ne prirejajo na binkoštni ponedeljek, ampak za praznovanje »vaških žegnov«. Včasih je bil tudi na Gorenjskem običaj, da so domove ozaljšali z zelenjem in cvetjem, najpogosteje z lipovimi vejicami. Nanje naj bi po verovanju sedel Sveti Duh. Za njegov prihod so ponekod na binkoštno nedeljo odprli okna in vrata. Ta običaj je večinoma že pozabljen. Škoda!
Binkošti imajo tudi velik verski pomen. Slovensko ime izhaja iz starogrške besede »pentecostes«, ki pomeni petdeseti dan. In res je binkoštna nedelja vedno petdeseti dan po binkoštni nedelji. Ta dan se je po pisanju apostolov Sveti Duh v podobi gorečih jezikov spustil med apostole in Marijo. Apostolom je dal dar govorjenja v različnih jezikih, tako da so lahko ljudem razlagali božjo besedo v njihovih jezikih. Binkošti tako štejejo za začetek Cerkve. Na ta dan v njej tradicionalno belo barvo zamenja rdeča, sicer pa je binkoštni simbol beli golob, ki se spušča med ljudi. V starih časih so v cerkvah pod cerkveni strop ali skozi lino potegnili lesenega goloba, marsikje pa tudi živega.
Eden od najbolj znanih slovenskih narodopiscev dr. Niko Kuret je v prvi knjigi Praznično leto Slovencev opisal šaljiv primer iz Stare Loke, kjer je cerkovnik na binkoštno soboto zvečer potegnil pod cerkveni strop kletko z golobom, ki bi ga med nedeljsko mašo spustili. Ko je hotel to storiti, je opazil, da je bila kletka prazna … Zbranim vernikom je oznanil, da je »mačka Svitga Duha snidla.« Pravijo, da so se zaradi tega dogodka še dolgo posmehovali Staroločanom.
Tudi vreme mora biti na binkošti lepo. Vsi vremenski pregovori so namreč enotni v napovedi, da binkoštni dež škoduje letini. Posebne so tudi z binkošti povezane vraže, še posebej tiste o binkoštni rosi, ki naj bi odpravila pege na obrazu, ohranjala lepo belo kožo in pomagala k dobremu zdravju. Ena od njih pravi: »Oj, ti binkoštna rosica, Matere božje si škropica, obvaruj mene turov in peg in drugih kožnih nadleg!«