Dobro situirani Franckovi

Stabilnost Avstro-Ogrske je postala preteklost – ne samo za Franckove. Kraljevina Jugoslavija je bila ena od držav, ki so se postavile na njene ruševine, kar za Franckove ni pomenilo korenitih sprememb. Prav obratno – svoj potencial so lahko uresničili na lažji način kot v okviru velikega in mogočnega cesarstva. Franckovi so bili še vedno, brez izjem, izobraženi, podjetni in uspešni. Glej Življenjske poti Franckovih, Velika vojna ter Franckovi in spremembe.

Ob izbruhu prve svetovne vojne je bilo stricu Franclnu poverjeno vodenje tehnične službe v etapnem ozemlju in s tem odgovornost za obsežne rekonstrukcije, utrditve in gradnjo novih mostov, obrežnih zidov in tako naprej na vseh državnih in deželnih cestah v zaledju fronte. Leta 1916 se je smrtno ponesrečil, ko se je peljal s kolesom po Kotrnici (klanec med Bistrico in Tržičem). Bil je odličen inženir: z umno uporabo posameznikovih sposobnosti je močno dvignil dejavnost in ugled državnega tehničnega osebja. Vzgojil je celotno mlajšo generacijo državnih inženirjev, ki je ob prevratu zasedla ključne tehniške položaje državne uprave. Glej Uspehi strica Francla.

Oba strica, Ciril in Aci, sta bila tehnično nadarjena. A oče jima je svetoval, naj se raje odločita za študij prava, češ da »pri vsaki komisiji mora tehnik vse narediti, pravnik pa le podpiše in kasira«. Ko je moj oče želel postati arhitekt, mu je stric Ciril to odsvetoval – naj gre rajši študirat medicino: »Če arhitektu most sk'p pade, ma ceu živlene unič'n, če pa en več umre, se noben zato ne zmen.« Po več desetletjih opravka z zdravniki lahko stricu Cirilu samo pritrdim.

Strici Ciril, Aci in Levček so bili vsaj tako razgledani kot stric Rejček, teta Anica, stric Fran in Atek. Teto Mimo so enako kot njene prednike po obeh starših bogato poročili. Dobro so se poročile tudi Majzljeva dekleta ter stric Rejček. Teta Ilse je bila iz Düsseldorfa. Izvrstno je govorila slovensko in je bila narodu svojega moža z vsem srcem naklonjena. V Düsseldorfu je po očetu zdravniku podedovala lepo hišo. Glej Dobre partije Majzljevih.

Stric Ciril je bil novembra 1918 vpoklican v poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani, kjer je sodeloval pri organizaciji juristične uprave v Sloveniji, stric Rejček pa je sodeloval v Pogačnikovi vladi Države SHS. Glej Mondeno življenje bratov Pavlin ter Donavska monarhija.

Davorin Zwitter, oče Frana Zwitterja in mož Franje, starejše sestre tete Pepce, je za vedno odpotoval leta 1918, pred tem je bil dolga leta sodnik. Hkrati pa je mož tete Pepce, Peter Keršič, po vojni prevzel vodenje Ljubljanskega okrožnega sodišča, v Beogradu pa je bil član Državnega sodišča za zaščito države. Glej Trdne kmečke rodbine, Liberalni Majzljevi in Država SHS.

Ob začetku prve svetovne vojne so bili vnuki ustanovitelja vinske trgovine, strici Ciril, Aci, Fran in Levček, stari od 25 do 21 let. Atek je dopolnil 18 let, teta Mima pa 16 let. Triindvajsetletna teta Anica je takrat že imela sina in hčerko, leta 1916 je rodila še hčerko Mašo. Po mirovnih pogajanjih je teta Anica nato rodila še dve hčerki. Glej Velika vojna.

Le malo po praznovanju zlate poroke se je leta 1937 za vedno poslovil stric Tomše; takrat je bil stari oče osmim vnukom. Teta Sonja mi je redko govorila o znamenitem podmaršalu, je pa toliko bolj imela v spominu teto Zefo – »Omama« ji je rekla. Omama je zelo nasprotovala tretjemu otroku pri Sonjinih starših, ko pa so že imeli dve hčerki. A kljub temu je imela stara mama »Sineka« zelo rada.