Okusi sotočja
Tradicionalni okusi na sodoben način
V Narodnem muzeju Slovenije bodo nocoj odprli razstavo Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost. Predstavljajo najvidnejše in najpomembnejše dosežke na področju arhitekture in uporabne umetnosti v 17. in 18. stoletju. Razstavo so razdelili na posvetno in sakralno oblast ter vsakdanje življenje.***
Razstava obiskovalcem omogoča vpogled v verske, družbene in umetnostne tokove tistega časa. Barok je bilo eno od obdobij z umetnostnim razcvetom umetnikov, med raziskovanjem teme pa so se spraševali predvsem, kdo so bili mojstri in umetniki, ki so izdelovali opremo, je vodja projekta Zora Žbontar povedala na današnji novinarski konferenci.
Dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti baroka so predstavljeni skozi prihod novih cerkvenih redov jezuitov in kapucinov, gradenj ter prenove stolnih, mestnih, podružničnih in romarskih cerkva ter samostanov, so v sporočilu za javnost povzeli besede Žbontar. Posvetni del razstave bo z maketami mestnih hiš, palač in podeželskih dvorcev ter opremo zaznamoval predstavitev prostorov oblasti in življenja v mestu ter na deželi.
V del projekta Barok v Sloveniji so vključili tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Pripravili so razstavo Naše lepo stoletje, Uršulinska cerkev in modernizem, ki je na ogled v kapeli na gradu Fužine. Po besedah kustosa razstave Miloša Kosca ta izpostavlja Uršulinsko cerkev kot referenčno točko za delovanje arhitektov Jožeta Plečnika in Edvarda Ravnikarja.
\"Za Plečnika je ljubljanski barok poleg antike temelj, na katerem lahko zida nekaj novega, avtohtonega, ampak prosvetljenega, odprtega za 20. stoletje,\" je povedal in dodal, da je Ravnikar \"delal nekaj podobnega z drugimi sredstvi\". \"Ravnikar pozida to, za kar se je Plečnik tako boril, da bi ostalo nedotaknjeno,\" je pojasnil. Po besedah Kosca celoten projekt prikazuje barok kot enega od temeljev avtohtone oziroma nove slovenske umetnosti in arhitekture v 20. stoletju.
Na muzejski ploščadi Metelkova bodo danes ob 15. uri odprli tudi paviljon Ambicija in iluzija: se zgodovina ponavlja? kot enega od treh paviljonov razstave Steiermark Schau 2025. Do konca marca so bili trije paviljoni na ogled na dunajskem Heldenplatzu, pot nadaljevali na avstrijsko Štajersko, zdaj pa bo eden od njih na ogled v Ljubljani. Tematsko se navezujejo na baročno obdobje in grad Eggenberg v Gradcu, ki je na seznamu Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine.
Kot je danes povedal znanstveni direktor muzeja Joanneum Marko Mele je projekt Steiermark Schau zasnovan kot razstavni format, ki preteklost in sedanjost povezuje v dialog. Letos dvorec Eggenberg praznuje tudi 400 let od začetka gradnje.
Projekt Barok v Sloveniji povezuje nacionalne, kulturne, izobraževalne in raziskovalne ustanove Narodni muzej Slovenije, Narodno galerijo, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Oddelek za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. (konec)nak/av STA118 2025-06-12/13:44
Razstava obiskovalcem omogoča vpogled v verske, družbene in umetnostne tokove tistega časa. Barok je bilo eno od obdobij z umetnostnim razcvetom umetnikov, med raziskovanjem teme pa so se spraševali predvsem, kdo so bili mojstri in umetniki, ki so izdelovali opremo, je vodja projekta Zora Žbontar povedala na današnji novinarski konferenci.
Dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti baroka so predstavljeni skozi prihod novih cerkvenih redov jezuitov in kapucinov, gradenj ter prenove stolnih, mestnih, podružničnih in romarskih cerkva ter samostanov, so v sporočilu za javnost povzeli besede Žbontar. Posvetni del razstave bo z maketami mestnih hiš, palač in podeželskih dvorcev ter opremo zaznamoval predstavitev prostorov oblasti in življenja v mestu ter na deželi.
V del projekta Barok v Sloveniji so vključili tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Pripravili so razstavo Naše lepo stoletje, Uršulinska cerkev in modernizem, ki je na ogled v kapeli na gradu Fužine. Po besedah kustosa razstave Miloša Kosca ta izpostavlja Uršulinsko cerkev kot referenčno točko za delovanje arhitektov Jožeta Plečnika in Edvarda Ravnikarja.
\"Za Plečnika je ljubljanski barok poleg antike temelj, na katerem lahko zida nekaj novega, avtohtonega, ampak prosvetljenega, odprtega za 20. stoletje,\" je povedal in dodal, da je Ravnikar \"delal nekaj podobnega z drugimi sredstvi\". \"Ravnikar pozida to, za kar se je Plečnik tako boril, da bi ostalo nedotaknjeno,\" je pojasnil. Po besedah Kosca celoten projekt prikazuje barok kot enega od temeljev avtohtone oziroma nove slovenske umetnosti in arhitekture v 20. stoletju.
Na muzejski ploščadi Metelkova bodo danes ob 15. uri odprli tudi paviljon Ambicija in iluzija: se zgodovina ponavlja? kot enega od treh paviljonov razstave Steiermark Schau 2025. Do konca marca so bili trije paviljoni na ogled na dunajskem Heldenplatzu, pot nadaljevali na avstrijsko Štajersko, zdaj pa bo eden od njih na ogled v Ljubljani. Tematsko se navezujejo na baročno obdobje in grad Eggenberg v Gradcu, ki je na seznamu Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine.
Kot je danes povedal znanstveni direktor muzeja Joanneum Marko Mele je projekt Steiermark Schau zasnovan kot razstavni format, ki preteklost in sedanjost povezuje v dialog. Letos dvorec Eggenberg praznuje tudi 400 let od začetka gradnje.
Projekt Barok v Sloveniji povezuje nacionalne, kulturne, izobraževalne in raziskovalne ustanove Narodni muzej Slovenije, Narodno galerijo, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Oddelek za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. (konec)nak/av STA118 2025-06-12/13:44