Milan Čarman: »Znaki, ki kažejo na poslabšanje sluha, se pogosto najprej izrazijo pri gledanju televizije – posameznik jo začne nastavljati glasneje kot običajno.« / Foto: Tina Dokl
Milan Čarman: »Znaki, ki kažejo na poslabšanje sluha, se pogosto najprej izrazijo pri gledanju televizije – posameznik jo začne nastavljati glasneje kot običajno.« / Foto: Tina Dokl
Kdaj je čas za slušni aparat
Ena od tegob, ki jih prinese starost, je lahko tudi slabši sluh. Kaj storiti, če opazimo, da slabše slišimo? Kdaj je čas, da začnemo razmišljati o slušnem aparatu? Kakšne vrste aparatov so na voljo in kakšen je postopek, da ga dobimo? O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjakom za slušne aparate Milanom Čarmanom iz podjetja Alpeton.
Znaki, ki kažejo na poslabšanje sluha, se pogosto najprej izrazijo pri gledanju televizije – posameznik jo začne nastavljati glasneje kot običajno. V pogovorih sogovorca večkrat prosi, naj ponovi povedano ali govori glasneje in razločneje. Težave se pojavijo tudi pri razumevanju telefonskih klicev ter v akustično zahtevnejših okoljih, kot so kavarne ali restavracije.
Prvi korak, ko oseba opazi težave s sluhom, je obisk osebnega zdravnika, kjer si uredi napotnico za specialista otorinolaringologa (ORL). Nato se naroči na pregled pri ORL in ga tudi opravi. Če se pri pregledu ugotovi naglušnost in poda indikacija za slušni aparat, specialist ORL izda ustrezno dokumentacijo ter naročilnico za preizkus slušnih aparatov. S to naročilnico lahko oseba obišče katerikoli slušni center v Sloveniji, ki je pogodbeni dobavitelj ZZZS, in začne postopek preizkusa slušnih aparatov. Testno obdobje traja zakonsko od 14 dni do največ treh mesecev, kar omogoča temeljit preizkus različnih aparatov, tudi pri več ponudnikih, in izbiro tistega, ki ji najbolj ustreza. Izbrani slušni aparat bo oseba praviloma uporabljala vsaj šest let, kar pomeni, da gre za dolgoročno odločitev.
Po zaključku preizkušanja sledi še en pregled pri specialistu ORL, tokrat s slušnimi aparati in potrdilom akustika o vsaj 14-dnevni uporabi. Na tej točki specialist izda še naročilnico za izdajo slušnih aparatov, s katero se oseba vrne k akustiku, zaključi postopek in opravi končni prevzem aparatov.
Vrste slušnih aparatov se razlikujejo glede na način nošenja, tehnične zmogljivosti in stopnjo naglušnosti, ki jo pokrivajo. Na grobo jih delimo na zaušesne in vušesne slušne aparate.
Zaušesni slušni aparati (BTE) so nameščeni za ušesom, zvok pa se v uho prenaša preko tanke cevke ali po meri izdelanega ušesnega vložka. Ti aparati so primerni za večje izgube sluha in so preprostejši za rokovanje. Med zaušesne sodijo tudi aparati z zvočnikom v ušesu (RIC/RIE), ki omogočajo bolj naravno poslušanje, manj občutka tujka v ušesu in so tudi veliko manjši ter posledično diskretnejši.
Vušesni slušni aparati se v celoti namestijo v uho. Mednje uvrščamo najmanjše in skoraj nevidne sluhovodne aparate (IIC/CIC) ter nekoliko večje oblike (ITC/ITE), ki omogočajo več funkcionalnosti in boljšo povezljivost z drugimi napravami.
Večina sodobnih slušnih aparatov omogoča povezovanje prek Bluetootha, kar omogoča neposredno povezavo z mobilnimi telefoni, televizijo in drugimi napravami. Na voljo so tudi polnilni modeli, tako vušesni kot zaušesni, kjer baterij ni več treba menjati, kar je zelo priročno za vsakodnevno uporabo.
Osnovne modele slušnih aparatov v celoti krije ZZZS. Ti aparati so primerni za mirnejša okolja, hkrati pa že omogočajo nekatere dodatne funkcije, kot je poudarjanje govora, zmanjševanje hrupa, povezava s pametnim telefonom ali televizijskim oddajnikom itd. Če oseba potrebuje nadstandardne slušne aparate, za npr. bolj hrupna okolja in z več funkcionalnostmi, pa se doplača le razlika v ceni. Cene nadstandardnih modelov so zelo različne, od nekaj sto evrov pa vse do nekaj tisoč evrov za najnaprednejše modele.
Ko oseba prejme slušni aparat, se začne postopek privajanja nanj. Čas, ki ga posameznik potrebuje, da se nanj navadi, je zelo različen in je odvisen od številnih dejavnikov, kot so starost uporabnika, koliko časa je bila oseba naglušna pred odločitvijo za slušni aparat, psihofizično stanje ter drugi dejavniki.
Vsaka oseba je edinstvena, zato je pomembno, da se ji dodobra posvetimo in ji pomagamo do čim boljšega sluha. Ko oseba začne uporabljati slušne aparate, je ključno, da jih redno nosi, se nanje navaja in svoja opažanja ter morebitne težave deli z akustikom. Zaupanje med stranko in akustikom je pri tem ključnega pomena, saj lahko akustik na podlagi povratnih informacij izvaja korekcije, prilagaja nastavitve aparatov potrebam in željam osebe in tako omogoča, da je nadaljnja uporaba aparatov čim prijetnejša in brez težav. Prilagoditve in korekcije običajno izvajamo na vsakih 10 do 14 dni, dokler ne dosežemo zadovoljivega rezultata pri uporabi aparatov.
Začetek uporabe slušnih aparatov naj bo postopen in v mirnem okolju. Na začetku naj oseba aparat nosi le eno do dve uri na dan, nato pa postopoma, v obdobju enega do dveh tednov, podaljšuje čas nošenja, dokler ne preide na celodnevno uporabo. Čas prilagajanja je zelo individualen, nekateri se nanje navadijo hitro, lahko že prvi dan, nekateri pa za to potrebujejo več dni oz. lahko tudi tednov ali mesecev. Ko se oseba navadi na uporabo aparatov v mirnem okolju, svetujemo, da slušne aparate začne uporabljati tudi v zahtevnejših okoljih. V primeru težav je pomembno, da uporabnik te težave sporoči akustiku, ki lahko s prilagoditvami zmanjša ali odpravi neprijetnosti. Običajno je potrebna le majhna sprememba, da se težava odpravi in zagotovi bolj prijetnejša uporaba.