Taborišče Ljubelj 80 let po vojni še vedno v senci zgodovinskega spomina (VI) (tema)
pripravila Manca Ahčin Ljubljana/Tržič/Podljubelj

Nad Tržičem, v zavetju Karavank, leži spominski kraj, povezan s trpljenjem in travmo. Med drugo svetovno vojno so nacisti tam vzpostavili edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem, Ljubelj, jetnike pa prisilili v gradnjo strateške povezave med Slovenijo in Avstrijo. 80 let po koncu vojne je zgodba o taborišču delno pozabljena.***
V četrtek bodo države Zahodne Evrope praznovale dan zmage v spomin na 8. maj 1945, ko je nacistična Nemčija podpisala kapitulacijo in se je v Evropi končala druga svetovna vojna. Slovenija podobno kot nekatere druge države ta dan obeležuje dan kasneje, 9. maja.
A medtem ko se ob teh obletnicah pogosto ozremo k velikim bitkam in zmagoslavju, številni kraji neizprosnega trpljenja ostajajo v senci zgodovinskega spomina.
Eden takih je Ljubelj, danes znan kot cestni gorski prelaz v Karavankah, med vojno pa mesto edinega nacističnega koncentracijskega taborišča na območju današnje Slovenije.
Njegovo zgodovino raziskuje kustosinja pedagoginja v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije Vilja Lukan Pišek. Z Ljubeljem se je prvič srečala, ko je začela delati v Tržiškem muzeju, pod drobnogled pa ga je vzela tudi zato, ker ga sprva sploh ni poznala. \"V šoli se o njem nismo učili, tudi mnogi okoli mene zanj niso vedeli. Zato sem se začela spraševati, zakaj se o tem ne govori,\" je povedala za STA. Taborišču se je posvetila tudi v okviru doktorske naloge.
Kraj mučnega dela in trpljenja
Koncentracijsko taborišče Ljubelj so pripadniki SS, ene najmočnejših in najbolj zloglasnih nacističnih organizacij, vzpostavili junija 1943 kot zunanjo enoto koncentracijskega taborišča Mauthausen. Namen njegove vzpostavitve je bil jasen - skozi gorski prelaz Ljubelj so želeli zgraditi predor, ki bi omogočil strateško pomembno in hitrejšo povezavo med Avstrijo in Jadranom, je pojasnila Lukan Pišek.
Za ta zahtevni gradbeni podvig so potrebovali poceni oz. brezplačno delovno silo. V taborišče so zato pripeljali internirance različnih narodnosti. Vseh, ki so jih privedli, je bilo skupaj okrog 1800, med njimi največ Francozov, Poljakov, državljanov Sovjetske zveze, Jugoslovanov, med katerimi je bilo največ, 110, Slovencev.
Vsak dan so v vseh razmerah, vročini, mrazu, snegu in pomanjkanju, prebijali skalnato gmoto Karavank. Šibke so vračali v Mauthausen, kjer jih je večino čakala smrt v plinskih celicah, je pripovedovala Lukan Pišek.
Predor dolžine 1566 metrov so ujetniki prebili v šestih mesecih, v letih 1944 in 1945 pa so ga dograjevali. Točno število žrtev taborišča ravno zaradi sistema vračanja šibkih v Mauthausen ni znano, po ocenah naj bi jih bilo okoli 40.
Srčnost in pogum domačinov
Kljub vsakodnevnemu nasilju in izčrpavajočemu delu so interniranci našli trenutke notranje opore. \"Med potjo do predora so ob cesti redno uzrli cerkev svete Ane, ki je mnogim vernim predstavljala tih vir tolažbe. Pogosto pa so v svojih pričevanjih omenjali tudi gore, ki so jih obdajale. Za ene so bile simbol ujetosti in brezizhodnosti, za druge upanje, saj so se v njih skrivali partizani, skozi njih pa je uspelo pobegniti kar nekaj taboriščnikom,\" je poudarila.
Za razliko od koncentracijskih taborišč v Avstriji in Nemčiji, kjer uspešnih pobegov skorajda ni bilo, je iz ljubeljskega pobegnilo 28 jetnikov, od tega kar 22 uspešno. K temu pa sta bistveno pripomogla partizansko odporniško gibanje in izjemna srčnost domačinov, ki so internirancem pomagali z veliko mero poguma in požrtvovalnosti.
\"Prav v Ljubelju se je zgodilo nekaj, kar je bila v kontekstu nacističnih taborišč prava redkost. Lokalno prebivalstvo je taboriščnikom skušalo pomagati, kolikor je le moglo,\" je poudarila.
Najbolj znan med njimi je bil 22-letni inženir Janko Tišler, ki je kot civilni delavec na gradbišču predora pomagal pri pobegih, s tihotapljenjem pisem pa tudi vzdrževal stik med interniranci in njihovimi domačimi. Tvegano je poslušal tudi tuje radijske postaje in zbiral informacije o dogajanju po svetu. Po vojni je, tako Lukan Pišek, svoje življenje posvetil ohranjanju spomina na Ljubelj ter zbral dragocena pričevanja in dokumente.
7. maja 1945 je 44 oboroženih pripadnikov SS odvedlo 900 jetnikov skozi predor na Koroško, kjer so jih 8. maja 1945 osvobodili partizani Kokrškega odreda. Leta 1947 je v Celovcu pred visokim angleškim vojnim sodiščem potekal sodni proces proti ljubeljskim zločincem. Vodjo taborišča Jakoba Winklerja so usmrtili, večina zločinov nad jetniki pa je po besedah Lukan Pišek še vedno ostalo nekaznovanih.
Ljubelj še vedno spregledana težka dediščina
Spomin na taborišče se je po vojni hitro začel izgubljati. Prostor je bil dolga leta zaprt in zapuščen. Kot je poudarila raziskovalka, pa se je javna pozornost bolj usmerila tudi na zgodbe o odporništvu in zmagoslavju.
Na grozote, ki so se dogajale v Ljubelju, danes sicer opominjajo spominski park, muzej in kip Obtožujem! - okostnjak z bijočim srcem. Lukan Pišek pa kljub temu opozarja, da kraj še danes ni celostno urejen kot prostor spomina. \"Muzej in spominski park nista celostno povezana. Obiskovalci parka pogosto sploh ne vedo, da muzej obstaja. Nahaja ne namreč v kletnih prostorih gostišča Karavla brez stalne prisotnosti muzejskega osebja. S tem ostaja pomemben del zgodbe prezrt,\" je poudarila.
Tržiški muzej se je pod vodstvom Jane Babšek v zadnjih letih sicer usmeril v sodobnejše predstavljanje te težke dediščine. Razstava, ki temelji na osebnih zgodbah, fotografijah in zgodovinskih dejstvih, predstavlja pomemben korak naprej. A raziskovalka opozarja, da zgolj spomin ni dovolj.
Vsaka generacija preteklost dojema drugače, je poudarila. Meni, da je zato ključno izobraževanje, še posebej mladih, o človekovih pravicah. Njena želja pa je, da bi obiskovalci spominskega parka predvsem začutili sporočilo pozitivnih vrednot, kot so mir, solidarnost in nenasilje.
Zgodbo Ljubelja kot opomnik na tihe oblike upora in medčloveške solidarnosti je letos poudarila tudi državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, ki je potekala 25. aprila v Tržiču. (konec)maa/lu STA070 2025-05-07/11:00