Promo
Vonjave in njihov vpliv na psihično počutje – katere izbrati za zmanjšanje stresa
Pomembnejši dogodki druge svetovne vojne na Slovenskem (IV)
pripravila Vesna Pušnik Brezovnik Ljubljana
07.05.2025, 11:02
Druga svetovna vojna se je na ozemlju Slovenije začela z letalskim bombardiranjem okolice Ljubljane 6. aprila 1941 in vdorom nemške vojske. Na Slovenskem je vojna po zadnjih ocenah terjala več kot 100.000 žrtev*. Končala se je z zadnjimi boji na evropskih tleh na Poljani 15. maja 1945, potem ko je Evropa konec vojne slavila že od 9. maja.***
Kronologija druge svetovne vojne na Slovenskem:
1941 6. april - Nemčija napade Jugoslavijo. Nemška letala bombardirajo okolico Ljubljane, vojska s severa vdre na slovensko ozemlje, zasede most čez Muro pri Radgoni in Mursko Soboto. 6. april - Na pobudo Slovenske ljudske stranke je ustanovljen Narodni svet, deluje do 17. aprila. 7. april - Nemci zasedejo Dravograd. 8. april - Italijani iz Trente prek Vršiča zasedejo Kranjsko Goro in Podkoren, Nemci pa Maribor. 11. april - V Ljubljano vkorakajo prve enote italijanske okupacijske vojske, območje Prekmurja zasedajo Madžari. 17. april - Kapitulacija jugoslovanske vojske. 26. april - Nacistični firer Adolf Hitler obišče Maribor in zahteva kar najhitrejšo germanizacijo slovenske Štajerske. 26. april - Ustanovljena je Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda, njen cilj osvoboditev izpod okupacije z oboroženim odporom. 3. maj - Italija priključi Ljubljansko pokrajino k svojemu ozemlju. 22. junij - Ustanovljeno je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. 4. julij - Josip Broz - Tito, ki je bil med leti 1941 in 1945 vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOV), pozove narode na območju Jugoslavije k oboroženemu boju proti okupatorjem. 22. julij - Partizanske čete začnejo oboroženo vstajo slovenskega naroda. avgust - Kot prvi na Slovenskem so ustanovljeni Kranjski partizanski bataljon, Gorenjski partizanski bataljon Ivana Cankarja in Kamniški partizanski bataljon, v prihodnjih mesecih sledijo še drugi. 15. avgust - Neodvisna država Hrvaška si priključi okupiranih pet slovenskih naselij. 17. november - Prvič se oglasi Radio Kričač, ilegalna radijska postaja OF, redno je oddajal do 5. aprila 1942. 16. december - Madžarska si priključi okupirano slovensko ozemlje v Prekmurju.
1942 9.-11. januar - Na območju Dražgoš poteka do tedaj največji in eden večjih bojev druge svetovne vojne na Slovenskem. Nemci po bitki vas požgejo, vaščane pobijejo in izselijo. Skupaj je v boju in po njem umrlo 41 Dražgošanov in devet partizanov. 23. februar - Ljubljana postane edina prestolnica, ki je v drugi svetovni vojni obdana z bodečo žico (do 9. maja 1945). Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli izda prepoved izhoda iz mesta. 1. maj - Začetek prvega osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini, ki je obsegalo obsežno območje z Dolenjsko, Belo krajino in kočevskim območjem od Kolpe do Iga pri Ljubljani. 17. maj - Izvršni odbor OF izda odlok o vzpostavitvi narodne oblasti na osvobojenem ozemlju. 27. junij - Izvršni odbor OF izda odlok o ustanovitvi narodnoosvobodilnega sveta za osvobojeno ozemlje. 16. julij - Začne se večmesečna italijanska ofenziva proti partizanskim silam v Ljubljanski pokrajini. 17. julij - V Šentjoštu nad Horjulom ustanovijo prvo vaško stražo. Vaščani skušajo na ta način obvarovati vasi pred samovoljo nekaterih partizanskih poveljnikov. 23. julij - Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovi 1. slovensko udarno brigado Toneta Tomšiča. 6. avgust - Italijani na območju Ljubljanske pokrajine ustanovijo paravojaško Prostovoljno protikomunistično milico MVAC, ki združi vaške straže in jih oboroži. Partizani jih poimenujejo bela garda.
1943 8. januar - Okoli 2000 vojakov nemške vojske obkoli tabor Pohorskega bataljona na Osankarici. V boju je ubitih 69 borcev Pohorskega bataljona, Nemci ujamejo le ranjenega Franca Kunaverja - Sulca, ki ga kot talca ustrelijo julija 1943. 1. marec - Ustanovne skupine OF s skupno izjavo, imenovano tudi Dolomitska izjava, potrdijo, da je OF enotna politična organizacija slovenskega naroda, v kateri ima vodilno vlogo Komunistična partija. 26. marec - Boj pri Jelenovem žlebu, v katerem partizani uničijo bataljon italijanske divizije Macerata; velja za večji partizanski uspeh. 27.-30. april - Prvi zbor aktivistov OF v Kočevskem Rogu. 13. julij - Ustanovljeni sta prvi dve slovenski diviziji, 14. in 15. divizija NOV in partizanskih odredov Jugoslavije (POJ). 8. september - Italija kapitulira, s čimer nastane na Dolenjskem in Notranjskem obsežno osvobojeno ozemlje, ki obsega skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. september - Vodstvo OF in glavni štab NOV Slovenije izdata razglas o splošni mobilizaciji. Razpišejo volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. 16. september - Vrhovni plenum OF izda razglas o priključitvi Slovenskega primorja in Beneške Slovenije k matični slovenski deželi. 22. september - Začetek velike nemške ofenzive v Slovenskem primorju in Istri. 24. september - Nastanejo prve domobranske enote. 3. oktober - Vrhovni štab ustanovi prvi slovenski korpus (7. korpus NOV in POJ). 15. oktober - Nemška vojska začne veliko ofenzivo v Ljubljanski pokrajini. 29.-30. november - Na 2. zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu predstavniki vseh narodov Jugoslavije razglasijo AVNOJ za zakonodajno telo, kralju Petru II. Karađorđeviću in njegovi vladi odrečejo pooblastila in mu prepovedo vrnitev v domovino. Ustanovijo novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije - NKOJ), Titu podelijo naziv maršala.
1944 19.-20. februar - V Črnomlju prvič zaseda Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki se kasneje preimenuje v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). To je bil prvi slovenski parlament novonastale slovenske federalne enote v okviru federativne demokratične Jugoslavije. 20. april - Del domobrancev na Hitlerjev rojstni dan na stadionu v Ljubljani priseže zvestobo Hitlerju. Domobranska vojska, ki se želi boriti proti partizanom oz. komunistom, takrat šteje okoli 13.000 mož. 2. september - Na osvobojenem ozemlju na Notranjskem prvič pristanejo zavezniška letala, ki odvažajo ranjence v Italijo in kasneje v Dalmacijo. 13.-14. november - Nemci in domobranci vdrejo v Belo krajino. december - Protipartizanske sile v ofenzivi povsod po Sloveniji.
1945 1. februar - Predsedstvo SNOS sprejme odlok o razglasitvi 8. februarja, dneva smrti Franceta Prešerna, za slovenski kulturni praznik. 7. marec - Ustanovitev začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije. marec-maj - Hudi pritiski protipartizanskih sil na osvobojeno ozemlje v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem. 1. maj - Jugoslovanske partizanske enote zavzamejo Trst. 5. maj - Na seji predsedstva SNOS v Ajdovščini vzpostavijo prvo slovensko narodno vlado. 9. maj - Osvoboditev Ljubljane. Podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil, v Topolšici PODPIS KAPITULACIJE ZA.... Dan zmage nad nacizmom in fašizmom. 15. maj - Na Poljani pri Prevaljah se končajo še zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh.
Opombe:
* Podatek Inštituta za novejšo zgodovino (https://www.sistory.si/zrtve), ki zajema vse osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 izgubile življenje zaradi vojnega nasilja ter neposredno po omenjeni vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne. Trenutno število objavljenih žrtev je 100.015, zadnja posodobitev zbirke žrtev je z dne 5.10.2022. (konec)vpu/np STA068 2025-05-07/11:00
Kronologija druge svetovne vojne na Slovenskem:
1941 6. april - Nemčija napade Jugoslavijo. Nemška letala bombardirajo okolico Ljubljane, vojska s severa vdre na slovensko ozemlje, zasede most čez Muro pri Radgoni in Mursko Soboto. 6. april - Na pobudo Slovenske ljudske stranke je ustanovljen Narodni svet, deluje do 17. aprila. 7. april - Nemci zasedejo Dravograd. 8. april - Italijani iz Trente prek Vršiča zasedejo Kranjsko Goro in Podkoren, Nemci pa Maribor. 11. april - V Ljubljano vkorakajo prve enote italijanske okupacijske vojske, območje Prekmurja zasedajo Madžari. 17. april - Kapitulacija jugoslovanske vojske. 26. april - Nacistični firer Adolf Hitler obišče Maribor in zahteva kar najhitrejšo germanizacijo slovenske Štajerske. 26. april - Ustanovljena je Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda, njen cilj osvoboditev izpod okupacije z oboroženim odporom. 3. maj - Italija priključi Ljubljansko pokrajino k svojemu ozemlju. 22. junij - Ustanovljeno je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. 4. julij - Josip Broz - Tito, ki je bil med leti 1941 in 1945 vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOV), pozove narode na območju Jugoslavije k oboroženemu boju proti okupatorjem. 22. julij - Partizanske čete začnejo oboroženo vstajo slovenskega naroda. avgust - Kot prvi na Slovenskem so ustanovljeni Kranjski partizanski bataljon, Gorenjski partizanski bataljon Ivana Cankarja in Kamniški partizanski bataljon, v prihodnjih mesecih sledijo še drugi. 15. avgust - Neodvisna država Hrvaška si priključi okupiranih pet slovenskih naselij. 17. november - Prvič se oglasi Radio Kričač, ilegalna radijska postaja OF, redno je oddajal do 5. aprila 1942. 16. december - Madžarska si priključi okupirano slovensko ozemlje v Prekmurju.
1942 9.-11. januar - Na območju Dražgoš poteka do tedaj največji in eden večjih bojev druge svetovne vojne na Slovenskem. Nemci po bitki vas požgejo, vaščane pobijejo in izselijo. Skupaj je v boju in po njem umrlo 41 Dražgošanov in devet partizanov. 23. februar - Ljubljana postane edina prestolnica, ki je v drugi svetovni vojni obdana z bodečo žico (do 9. maja 1945). Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli izda prepoved izhoda iz mesta. 1. maj - Začetek prvega osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini, ki je obsegalo obsežno območje z Dolenjsko, Belo krajino in kočevskim območjem od Kolpe do Iga pri Ljubljani. 17. maj - Izvršni odbor OF izda odlok o vzpostavitvi narodne oblasti na osvobojenem ozemlju. 27. junij - Izvršni odbor OF izda odlok o ustanovitvi narodnoosvobodilnega sveta za osvobojeno ozemlje. 16. julij - Začne se večmesečna italijanska ofenziva proti partizanskim silam v Ljubljanski pokrajini. 17. julij - V Šentjoštu nad Horjulom ustanovijo prvo vaško stražo. Vaščani skušajo na ta način obvarovati vasi pred samovoljo nekaterih partizanskih poveljnikov. 23. julij - Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovi 1. slovensko udarno brigado Toneta Tomšiča. 6. avgust - Italijani na območju Ljubljanske pokrajine ustanovijo paravojaško Prostovoljno protikomunistično milico MVAC, ki združi vaške straže in jih oboroži. Partizani jih poimenujejo bela garda.
1943 8. januar - Okoli 2000 vojakov nemške vojske obkoli tabor Pohorskega bataljona na Osankarici. V boju je ubitih 69 borcev Pohorskega bataljona, Nemci ujamejo le ranjenega Franca Kunaverja - Sulca, ki ga kot talca ustrelijo julija 1943. 1. marec - Ustanovne skupine OF s skupno izjavo, imenovano tudi Dolomitska izjava, potrdijo, da je OF enotna politična organizacija slovenskega naroda, v kateri ima vodilno vlogo Komunistična partija. 26. marec - Boj pri Jelenovem žlebu, v katerem partizani uničijo bataljon italijanske divizije Macerata; velja za večji partizanski uspeh. 27.-30. april - Prvi zbor aktivistov OF v Kočevskem Rogu. 13. julij - Ustanovljeni sta prvi dve slovenski diviziji, 14. in 15. divizija NOV in partizanskih odredov Jugoslavije (POJ). 8. september - Italija kapitulira, s čimer nastane na Dolenjskem in Notranjskem obsežno osvobojeno ozemlje, ki obsega skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. september - Vodstvo OF in glavni štab NOV Slovenije izdata razglas o splošni mobilizaciji. Razpišejo volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. 16. september - Vrhovni plenum OF izda razglas o priključitvi Slovenskega primorja in Beneške Slovenije k matični slovenski deželi. 22. september - Začetek velike nemške ofenzive v Slovenskem primorju in Istri. 24. september - Nastanejo prve domobranske enote. 3. oktober - Vrhovni štab ustanovi prvi slovenski korpus (7. korpus NOV in POJ). 15. oktober - Nemška vojska začne veliko ofenzivo v Ljubljanski pokrajini. 29.-30. november - Na 2. zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu predstavniki vseh narodov Jugoslavije razglasijo AVNOJ za zakonodajno telo, kralju Petru II. Karađorđeviću in njegovi vladi odrečejo pooblastila in mu prepovedo vrnitev v domovino. Ustanovijo novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije - NKOJ), Titu podelijo naziv maršala.
1944 19.-20. februar - V Črnomlju prvič zaseda Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki se kasneje preimenuje v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). To je bil prvi slovenski parlament novonastale slovenske federalne enote v okviru federativne demokratične Jugoslavije. 20. april - Del domobrancev na Hitlerjev rojstni dan na stadionu v Ljubljani priseže zvestobo Hitlerju. Domobranska vojska, ki se želi boriti proti partizanom oz. komunistom, takrat šteje okoli 13.000 mož. 2. september - Na osvobojenem ozemlju na Notranjskem prvič pristanejo zavezniška letala, ki odvažajo ranjence v Italijo in kasneje v Dalmacijo. 13.-14. november - Nemci in domobranci vdrejo v Belo krajino. december - Protipartizanske sile v ofenzivi povsod po Sloveniji.
1945 1. februar - Predsedstvo SNOS sprejme odlok o razglasitvi 8. februarja, dneva smrti Franceta Prešerna, za slovenski kulturni praznik. 7. marec - Ustanovitev začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije. marec-maj - Hudi pritiski protipartizanskih sil na osvobojeno ozemlje v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem. 1. maj - Jugoslovanske partizanske enote zavzamejo Trst. 5. maj - Na seji predsedstva SNOS v Ajdovščini vzpostavijo prvo slovensko narodno vlado. 9. maj - Osvoboditev Ljubljane. Podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil, v Topolšici PODPIS KAPITULACIJE ZA.... Dan zmage nad nacizmom in fašizmom. 15. maj - Na Poljani pri Prevaljah se končajo še zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh.
Opombe:
* Podatek Inštituta za novejšo zgodovino (https://www.sistory.si/zrtve), ki zajema vse osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 izgubile življenje zaradi vojnega nasilja ter neposredno po omenjeni vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne. Trenutno število objavljenih žrtev je 100.015, zadnja posodobitev zbirke žrtev je z dne 5.10.2022. (konec)vpu/np STA068 2025-05-07/11:00