Stara Loka
Tradicionalni Jurjev semenj v Stari Loki
Odbor DZ za pravosodje nadaljuje razpravo o zakonodajnem svežnju za reformo pravosodja, ki med drugim predvideva optimizacijo mreže sodišč in uvedbo enovitega sodnika. Glavni očitek opozicije v razpravi se nanaša na odvzem pristojnosti državnemu zboru pri imenovanju vrhovnih sodnikov v primeru, da so že prej opravljali sodniško službo.***
Potem ko so člani odbora na torkovi maratonski seji več ur razpravljali o predlogu novega zakona o sodiščih, danes nadaljujejo razpravo o rešitvah, ki jih prinaša predlog novega zakona o sodnikih. Njegova ključna novost je, da se zaradi odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika, je v torek poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. \"Sedanji okrajni sodniki bodo po zakonu pridobili naziv okrožnega sodnika, po zakonu se jim ustrezno uskladi tudi plača,\" je izpostavila.
Sodni svet predlagane spremembe \"v pretežni meri\" podpira, ima pa pripombe, med drugim na postopek pri izbiri kandidatov za sodnike, zlasti predlog, da bi Sodni svet pojasnil razloge, zakaj posamezen kandidat za sodnika ni bil izbran.
\"Zdi se nam, da gre v preveliki meri za poseganje v diskrecijo Sodnega sveta,\" je poudaril njegov član Andrej Ekart. Prav tako pa v svetu ne vidijo razloga za predlog, da bi predsednik sodišča kandidatom za sodnike na seji Sodnega sveta lahko postavljal vprašanja, saj je to možnost že imel, ko je oblikoval mnenje o posameznih kandidatih, je poudaril Ekart. Na vrhovnem državnem tožilstvu predlagane spremembe podpirajo.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe pa bi bilo treba ponovno preučiti predlagani prenos izvolitve vrhovnih sodnikov, ki že opravljajo funkcijo sodnika, z državnega zbora na Sodni svet, zlasti z vidika ustavno zapovedanega načela obstoja zavor in ravnovesij med vsemi tremi vejami oblasti.
Vrhovno sodišče ima v tem sistemu posebno ustavno vlogo, zato v ZPS menijo, da napredovanje sodnika na mesto vrhovnega sodnika po vsebini ni primerljivo z napredovanjem okrajnega sodnika na okrožno sodišče ali po predlagani ureditvi okrožnega sodišča na višje sodišče. Veljavna ureditev, po kateri vse sodnike voli državni zbor, po mnenju ZPS v večji meri odraža sicer težko lovljivo ustavno zapovedano ravnovesje med posameznimi vejami oblasti.
Ministrica Katič je v torkovi razpravi med razlogi za predlagano rešitev izpostavila opozorila domače in tuje pravne stroke, da veljavna ureditev ponovne izvolitve vrhovnih sodnikov, ki so pred tem že opravljali sodniško funkcijo, v državnem zboru, ni ustrezna in opozorila skupine držav proti korupciji Greco glede zmanjšanja možnosti političnega vpliva pri imenovanju vrhovnih sodnikov.
Naslonila se je tudi na primerjalno ureditev v državah EU. Le v petih državah EU vrhovne sodnike voli parlament, v Sloveniji, Litvi, Latviji, Estoniji in na Nizozemskem. V veliki večini držav pa je pristojnost imenovanja podeljena izvršilni veji oblasti, od tega v največ primerih predsednika države, je izpostavila.
Največ očitkov v razpravi prihaja iz vrst poslancev SDS, ki ostro nasprotujejo predlagani rešitvi novega zakona o sodnikih, da vrhovne sodnike, ki so pred tem že opravljali sodniško službo, imenuje Sodni svet in ne več DZ.
Po mnenju poslanca Jožeta Tanka gre za škandalozen predlog, s katerim se bo parlamentu odvzelo pomembno pristojnost pri imenovanju sodnikov. Koaliciji je očital, da potem, ko ni dobila podpore za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov, zdaj poskuša to delno rešiti s predlagano spremembo v novem zakonu o sodnikih, kar je preseglo vse meje zdravega okusa.
\"Očitno je inercija, da se sodstvo samoreproducira, tako močno, da vas ne ustavi popolnoma nič,\" je očital koaliciji. Zanimalo ga je tudi, zakaj je predlagatelj sodnike porotnike umestil v predlog novega zakona o sodiščih, ne pa v predlog novega zakona o sodnikih, saj opravljajo pomembno sodno funkcijo tako kot sodniki, je poudaril.
Prenos imenovanja vrhovnih sodnikov iz DZ na Sodni svet je v torkovi razpravi izpostavila tudi poslanka SD Mojca Šetinc Pašek. V poslanski skupini SD to spremembo razumejo kot korak v smeri depolitizacije, \"ki je za nas, kar se dela sodnikov tiče, bistvena,\" je poudarila. A hkrati zagovarjajo tudi, da se mora ohraniti ustavno ravnotežje in ravnovesje med vejami oblasti, \"zato pričakujemo, da bo praksa pokazala, ali bo potrebno dodatno pojasnilo oziroma ustavna presoja, da bo rešitev stabilna in zanesljiva,\" je poudarila Šetinc Pašek.
V poslanski skupini SD podpirajo predlog zakona. Šetinc Pašek je med pomembnejšimi novostmi izpostavila sistem mentorstva za nove sodnike, izpostavila je tudi dejstvo, da določa zakon natančnejša merila za ocenjevanje in napredovanje sodnikov. (konec)vte/mo STA174 2025-10-08/18:48
Potem ko so člani odbora na torkovi maratonski seji več ur razpravljali o predlogu novega zakona o sodiščih, danes nadaljujejo razpravo o rešitvah, ki jih prinaša predlog novega zakona o sodnikih. Njegova ključna novost je, da se zaradi odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika, je v torek poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. \"Sedanji okrajni sodniki bodo po zakonu pridobili naziv okrožnega sodnika, po zakonu se jim ustrezno uskladi tudi plača,\" je izpostavila.
Sodni svet predlagane spremembe \"v pretežni meri\" podpira, ima pa pripombe, med drugim na postopek pri izbiri kandidatov za sodnike, zlasti predlog, da bi Sodni svet pojasnil razloge, zakaj posamezen kandidat za sodnika ni bil izbran.
\"Zdi se nam, da gre v preveliki meri za poseganje v diskrecijo Sodnega sveta,\" je poudaril njegov član Andrej Ekart. Prav tako pa v svetu ne vidijo razloga za predlog, da bi predsednik sodišča kandidatom za sodnike na seji Sodnega sveta lahko postavljal vprašanja, saj je to možnost že imel, ko je oblikoval mnenje o posameznih kandidatih, je poudaril Ekart. Na vrhovnem državnem tožilstvu predlagane spremembe podpirajo.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe pa bi bilo treba ponovno preučiti predlagani prenos izvolitve vrhovnih sodnikov, ki že opravljajo funkcijo sodnika, z državnega zbora na Sodni svet, zlasti z vidika ustavno zapovedanega načela obstoja zavor in ravnovesij med vsemi tremi vejami oblasti.
Vrhovno sodišče ima v tem sistemu posebno ustavno vlogo, zato v ZPS menijo, da napredovanje sodnika na mesto vrhovnega sodnika po vsebini ni primerljivo z napredovanjem okrajnega sodnika na okrožno sodišče ali po predlagani ureditvi okrožnega sodišča na višje sodišče. Veljavna ureditev, po kateri vse sodnike voli državni zbor, po mnenju ZPS v večji meri odraža sicer težko lovljivo ustavno zapovedano ravnovesje med posameznimi vejami oblasti.
Ministrica Katič je v torkovi razpravi med razlogi za predlagano rešitev izpostavila opozorila domače in tuje pravne stroke, da veljavna ureditev ponovne izvolitve vrhovnih sodnikov, ki so pred tem že opravljali sodniško funkcijo, v državnem zboru, ni ustrezna in opozorila skupine držav proti korupciji Greco glede zmanjšanja možnosti političnega vpliva pri imenovanju vrhovnih sodnikov.
Naslonila se je tudi na primerjalno ureditev v državah EU. Le v petih državah EU vrhovne sodnike voli parlament, v Sloveniji, Litvi, Latviji, Estoniji in na Nizozemskem. V veliki večini držav pa je pristojnost imenovanja podeljena izvršilni veji oblasti, od tega v največ primerih predsednika države, je izpostavila.
Največ očitkov v razpravi prihaja iz vrst poslancev SDS, ki ostro nasprotujejo predlagani rešitvi novega zakona o sodnikih, da vrhovne sodnike, ki so pred tem že opravljali sodniško službo, imenuje Sodni svet in ne več DZ.
Po mnenju poslanca Jožeta Tanka gre za škandalozen predlog, s katerim se bo parlamentu odvzelo pomembno pristojnost pri imenovanju sodnikov. Koaliciji je očital, da potem, ko ni dobila podpore za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov, zdaj poskuša to delno rešiti s predlagano spremembo v novem zakonu o sodnikih, kar je preseglo vse meje zdravega okusa.
\"Očitno je inercija, da se sodstvo samoreproducira, tako močno, da vas ne ustavi popolnoma nič,\" je očital koaliciji. Zanimalo ga je tudi, zakaj je predlagatelj sodnike porotnike umestil v predlog novega zakona o sodiščih, ne pa v predlog novega zakona o sodnikih, saj opravljajo pomembno sodno funkcijo tako kot sodniki, je poudaril.
Prenos imenovanja vrhovnih sodnikov iz DZ na Sodni svet je v torkovi razpravi izpostavila tudi poslanka SD Mojca Šetinc Pašek. V poslanski skupini SD to spremembo razumejo kot korak v smeri depolitizacije, \"ki je za nas, kar se dela sodnikov tiče, bistvena,\" je poudarila. A hkrati zagovarjajo tudi, da se mora ohraniti ustavno ravnotežje in ravnovesje med vejami oblasti, \"zato pričakujemo, da bo praksa pokazala, ali bo potrebno dodatno pojasnilo oziroma ustavna presoja, da bo rešitev stabilna in zanesljiva,\" je poudarila Šetinc Pašek.
V poslanski skupini SD podpirajo predlog zakona. Šetinc Pašek je med pomembnejšimi novostmi izpostavila sistem mentorstva za nove sodnike, izpostavila je tudi dejstvo, da določa zakon natančnejša merila za ocenjevanje in napredovanje sodnikov. (konec)vte/mo STA174 2025-10-08/18:48