Hokej
Kopitar po porazu kraljev končal bogato tekmovalno pot v ligi NHL
Maribor je ena redkih slovenskih občin brez sprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN). Ta ključni dokument je šel junija 2022 skozi prvo branje v mestnem svetu, drugo branje pa je predvideno prihodnji teden. Čakajo le še končno odločbo okoljskega ministrstva. Najbolj sporne točke iz prvega branja so prilagodili zahtevam.***
Z OPN se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. Med drugim je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj. Po zadnjem podaljšanju roka ga morajo občine, ki tega dokumenta še nimajo, sprejeti do konca oktobra 2026.
Ob prvi razgrnitvi mariborskega OPN leta 2022 je dokument močno razdelil javnost in politiko, med drugim zaradi načrtovanih pozidav pri krožišču na Gosposvetski cesti in pri veslaškem centru v Bresternici.
V zdaj dopolnjenem OPN je sporno območje v Bresternici predvideno samo za oddih, šport in rekreacijo. \"Nikoli sicer ni bilo predvideno, da bomo tisto celotno območje pozidali. Za izgradnjo stanovanjsko apartmajskih nižjih objektov je bil predviden zgolj zelo ozek pas ob cesti, a ljudje so pokazali, kaj si želijo, in mi smo temu sledili,\" je za STA povedala vodja sektorja za urejanje prostora na Mestni občini Maribor Maja Reichenberg Heričko.
Pri krožišču na Gosposvetski cesti ob Koroškem mostu bo še vedno mogoča gradnja, a ne tako visoka. \"Predlog, da bi se lahko tam umestila 18-nadstropna stolpnica, je bil umaknjen, še vedno pa bo možna na tem območju gradnja ob upoštevanju vseh predpisov. Kar se tiče višine, pa smo glede na vse ostale pogoje iz odloka dodali, da se mora z gradnjo prilagajati višinam okoliških objektov,\" je pojasnila sogovornica.
Še vedno je v OPN predvidena izgradnja sežigalnice odpadkov na Teznu, ki je sicer omogočena že z doslej veljavnimi dokumenti. Upoštevana je tudi možnost izgradnje cestnega predora pod mestnim jedrom, prav tako so uspeli zagotoviti ustrezno rabo zemljišč za nakupovalnim središčem na Studencih, kjer namerava občina zaradi širitve stanovanjskih sosesk na tem območju graditi novo osnovno šolo.
\"Od takrat, ko je Maribor nazadnje na ravni cele občine spreminjal namensko rabo, je zagotovo že več kot 20 let. Je bila pa leta 2001 sprejeta urbanistična zasnova mesta Maribor, ki je že predvidela pomembne širitve Maribora tako na vzhod kot na zahod,\" je pojasnila Reichenberg Heričko.
\"Imeli smo zelo trdega pogajalca, to je ministrstvo za kmetijstvo, ki je predvsem na vzhodu zelo močno vztrajalo, da tista območja ostanejo kmetijska. Na zahodni strani, na Studencih, pa nam je deloma uspelo, da bodo širitve umeščene v ta prostorski akt - ne sicer v tako velikem obsegu, kot smo si želeli,\" je dodala.
V tem okviru so med drugim uspeli vključiti v OPN spremembo namembnosti zasebnega zemljišča med hišami pri Domu pod gorco, kjer je lastnik zato, ker ni mogel graditi, začel rediti prašiče. \"V tistem delu nam je uspelo, da se bodo zemljišča spremenila iz kmetijska v stavbna,\" je povedala Reichenberg Heričko. \"To območje je bilo predvideno za širitev že v dokumentu iz leta 2001, tako da zdaj nikakor ne gre za to, da bi občina popustila pod kakršnimi koli pritiski. To je bila ideja oziroma želja občine že od samega začetka,\" je dodala.
Večje spremembe se obetajo v mestni četrti Melje, ki je bilo v preteklih desetletjih prvenstveno industrijsko območje, po novem pa bodo tam opredeljene centralne dejavnosti. \"To ne pomeni, da želimo, da se obstoječa proizvodnja umakne, ampak smo posebej zanje in v sodelovanju z njimi določili posebne pogoje, kako bodo lahko tam nadaljevali svoje delo. Je pa dejstvo, da veliko prostora več nimajo,\" je dejala sogovornica.
Vseh pobud za spremembo namenske rabe niso mogli upoštevati. \"Teh pobud je bilo kar nekaj, zato so usklajevanja z ministrstvom za kmetijstvo zelo dolgo trajala. Vseh žal nismo mogli izpeljati. Čisto na koncu smo tudi zaradi usklajevanja z direkcijo za vode morali nekaj teh pobud umakniti s plana, saj se je pokazalo, da ležijo na območjih, ki so tako zelo ogrožena, bodisi s poplavami ali plazovi, da bi bilo nevarno, če bi jih spremenili v stavbna zemljišča,\" je dejala.
Poudarila je, da je bila za OPN izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje in v sklopu tega izdelano okoljsko poročilo. Po prvem branju v mestnem svetu so pridobili vseh 30 potrebnih mnenj pristojnih služb, zdaj čakajo le še končno odločbo ministrstva za okolje, podnebje in energijo, s katero to potrdi, da so vplivi OPN na okolje sprejemljivi. Rok za izdajo te odločbe je že potekel in na občini upajo, da jo kmalu dobijo, da lahko gre OPN v drugo branje na četrtkovi seji mestnega sveta. Če se to ne bo zgodilo, bodo to točko prestavili na februarsko sejo. (konec)ase/zc STA029 2025-01-25/08:14
Z OPN se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. Med drugim je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj. Po zadnjem podaljšanju roka ga morajo občine, ki tega dokumenta še nimajo, sprejeti do konca oktobra 2026.
Ob prvi razgrnitvi mariborskega OPN leta 2022 je dokument močno razdelil javnost in politiko, med drugim zaradi načrtovanih pozidav pri krožišču na Gosposvetski cesti in pri veslaškem centru v Bresternici.
V zdaj dopolnjenem OPN je sporno območje v Bresternici predvideno samo za oddih, šport in rekreacijo. \"Nikoli sicer ni bilo predvideno, da bomo tisto celotno območje pozidali. Za izgradnjo stanovanjsko apartmajskih nižjih objektov je bil predviden zgolj zelo ozek pas ob cesti, a ljudje so pokazali, kaj si želijo, in mi smo temu sledili,\" je za STA povedala vodja sektorja za urejanje prostora na Mestni občini Maribor Maja Reichenberg Heričko.
Pri krožišču na Gosposvetski cesti ob Koroškem mostu bo še vedno mogoča gradnja, a ne tako visoka. \"Predlog, da bi se lahko tam umestila 18-nadstropna stolpnica, je bil umaknjen, še vedno pa bo možna na tem območju gradnja ob upoštevanju vseh predpisov. Kar se tiče višine, pa smo glede na vse ostale pogoje iz odloka dodali, da se mora z gradnjo prilagajati višinam okoliških objektov,\" je pojasnila sogovornica.
Še vedno je v OPN predvidena izgradnja sežigalnice odpadkov na Teznu, ki je sicer omogočena že z doslej veljavnimi dokumenti. Upoštevana je tudi možnost izgradnje cestnega predora pod mestnim jedrom, prav tako so uspeli zagotoviti ustrezno rabo zemljišč za nakupovalnim središčem na Studencih, kjer namerava občina zaradi širitve stanovanjskih sosesk na tem območju graditi novo osnovno šolo.
\"Od takrat, ko je Maribor nazadnje na ravni cele občine spreminjal namensko rabo, je zagotovo že več kot 20 let. Je bila pa leta 2001 sprejeta urbanistična zasnova mesta Maribor, ki je že predvidela pomembne širitve Maribora tako na vzhod kot na zahod,\" je pojasnila Reichenberg Heričko.
\"Imeli smo zelo trdega pogajalca, to je ministrstvo za kmetijstvo, ki je predvsem na vzhodu zelo močno vztrajalo, da tista območja ostanejo kmetijska. Na zahodni strani, na Studencih, pa nam je deloma uspelo, da bodo širitve umeščene v ta prostorski akt - ne sicer v tako velikem obsegu, kot smo si želeli,\" je dodala.
V tem okviru so med drugim uspeli vključiti v OPN spremembo namembnosti zasebnega zemljišča med hišami pri Domu pod gorco, kjer je lastnik zato, ker ni mogel graditi, začel rediti prašiče. \"V tistem delu nam je uspelo, da se bodo zemljišča spremenila iz kmetijska v stavbna,\" je povedala Reichenberg Heričko. \"To območje je bilo predvideno za širitev že v dokumentu iz leta 2001, tako da zdaj nikakor ne gre za to, da bi občina popustila pod kakršnimi koli pritiski. To je bila ideja oziroma želja občine že od samega začetka,\" je dodala.
Večje spremembe se obetajo v mestni četrti Melje, ki je bilo v preteklih desetletjih prvenstveno industrijsko območje, po novem pa bodo tam opredeljene centralne dejavnosti. \"To ne pomeni, da želimo, da se obstoječa proizvodnja umakne, ampak smo posebej zanje in v sodelovanju z njimi določili posebne pogoje, kako bodo lahko tam nadaljevali svoje delo. Je pa dejstvo, da veliko prostora več nimajo,\" je dejala sogovornica.
Vseh pobud za spremembo namenske rabe niso mogli upoštevati. \"Teh pobud je bilo kar nekaj, zato so usklajevanja z ministrstvom za kmetijstvo zelo dolgo trajala. Vseh žal nismo mogli izpeljati. Čisto na koncu smo tudi zaradi usklajevanja z direkcijo za vode morali nekaj teh pobud umakniti s plana, saj se je pokazalo, da ležijo na območjih, ki so tako zelo ogrožena, bodisi s poplavami ali plazovi, da bi bilo nevarno, če bi jih spremenili v stavbna zemljišča,\" je dejala.
Poudarila je, da je bila za OPN izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje in v sklopu tega izdelano okoljsko poročilo. Po prvem branju v mestnem svetu so pridobili vseh 30 potrebnih mnenj pristojnih služb, zdaj čakajo le še končno odločbo ministrstva za okolje, podnebje in energijo, s katero to potrdi, da so vplivi OPN na okolje sprejemljivi. Rok za izdajo te odločbe je že potekel in na občini upajo, da jo kmalu dobijo, da lahko gre OPN v drugo branje na četrtkovi seji mestnega sveta. Če se to ne bo zgodilo, bodo to točko prestavili na februarsko sejo. (konec)ase/zc STA029 2025-01-25/08:14