Okusi sotočja
Tradicionalni okusi na sodoben način
Dodikova obramba ob začetku postopka na sodišču BiH zahtevala izločitev dveh sodnikov Sarajevo
12.06.2025, 16:03
Obramba predsednika Republike Srbske Milorada Dodika je danes ob začetku pritožbenega postopka na sodišču BiH zahtevala izločitev dveh članov sodnega senata, ki bo odločal o pritožbah tožilstva in obrambe na prvostopenjsko sodbo. Z njo je sodišče Dodika obsodilo na eno leto zapora in šestletno prepoved političnega delovanja.***
Poleg Dodika je bil obtožen tudi direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić, ki pa ga sodišče na prvi stopnji ni spoznalo za krivega.
Na sodišču BiH, kjer se je danes začel pritožbeni postopek, se nista pojavila ne Dodik ne Lukić, so pa prišli njuni odvetniki, poroča sarajevski portal Klix.
Dodikova obramba je v pritožbenem postopku zahtevala izločitev predsedujoče senatu Vesne Jesenković in člana senata Hilma Vučinića, ki sta že sodelovala v predhodnih postopkih proti Dodiku, zato po ocenah obrambe ne moreta sodelovati tudi v pritožbenem senatu.
Dodikov odvetnik je sicer že pred današnjo obravnavo napovedal, da bo obramba predlagala senatu, naj razveljavi obsodbo in izreče oprostilno sodbo ali odredi novo sojenje.
Tožilstvo je medtem napovedalo, da bo poleg potrditve zaporne kazni za Dodika zahtevalo še daljšo prepoved političnega delovanja ter obsodbo Lukića, poročajo mediji v Bosni in Hercegovini.
Sodišče BiH, ki je vrhovna pravosodna institucija v državi, je Dodika konec februarja spoznalo za krivega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Prisodilo mu je eno leto zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki.
Dodik je bil obtožen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH.
Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.
Spričo obsodbe so oblasti v Republiki Srbski sprejele več ustavno spornih zakonov za omejitev pristojnosti državnih pravosodnih institucij in varnostnih agencij ter tako povzročile eno največjih povojnih političnih in pravosodnih kriz v Bosni in Hercegovini.
Ustavno sodišče BiH je sporne zakone kasneje razglasilo za neustavne in jih razveljavilo, tožilstvo BiH pa je proti Dodiku ter predsednikoma vlade in narodne skupščine Republike Srbske Radovanu Viškoviću in Nenadu Stevandiću uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red. Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za privedbo. (konec)tib/lkr STA167 2025-06-12/16:02
Poleg Dodika je bil obtožen tudi direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić, ki pa ga sodišče na prvi stopnji ni spoznalo za krivega.
Na sodišču BiH, kjer se je danes začel pritožbeni postopek, se nista pojavila ne Dodik ne Lukić, so pa prišli njuni odvetniki, poroča sarajevski portal Klix.
Dodikova obramba je v pritožbenem postopku zahtevala izločitev predsedujoče senatu Vesne Jesenković in člana senata Hilma Vučinića, ki sta že sodelovala v predhodnih postopkih proti Dodiku, zato po ocenah obrambe ne moreta sodelovati tudi v pritožbenem senatu.
Dodikov odvetnik je sicer že pred današnjo obravnavo napovedal, da bo obramba predlagala senatu, naj razveljavi obsodbo in izreče oprostilno sodbo ali odredi novo sojenje.
Tožilstvo je medtem napovedalo, da bo poleg potrditve zaporne kazni za Dodika zahtevalo še daljšo prepoved političnega delovanja ter obsodbo Lukića, poročajo mediji v Bosni in Hercegovini.
Sodišče BiH, ki je vrhovna pravosodna institucija v državi, je Dodika konec februarja spoznalo za krivega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Prisodilo mu je eno leto zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki.
Dodik je bil obtožen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH.
Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.
Spričo obsodbe so oblasti v Republiki Srbski sprejele več ustavno spornih zakonov za omejitev pristojnosti državnih pravosodnih institucij in varnostnih agencij ter tako povzročile eno največjih povojnih političnih in pravosodnih kriz v Bosni in Hercegovini.
Ustavno sodišče BiH je sporne zakone kasneje razglasilo za neustavne in jih razveljavilo, tožilstvo BiH pa je proti Dodiku ter predsednikoma vlade in narodne skupščine Republike Srbske Radovanu Viškoviću in Nenadu Stevandiću uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red. Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za privedbo. (konec)tib/lkr STA167 2025-06-12/16:02