Zgodba o Veroniki in Frideriku

Razstava Legenda o Veroniki Deseniški, s katero Zavod za kulturo Bled in Muzeji Hrvaškega Zagorja nadaljujeta uspešno sodelovanje, tokrat prvič gostuje zunaj gradu Veliki Tabor, ki stoji nedaleč iz Slovenije, pri sosedih v Hrvaškem Zagorju.

»V času, ko pogosto govorimo o mejah, je prav kultura tista, ki jih briše. Takšni projekti dokazujejo, da nas dediščina ne ločuje, temveč povezuje. Skupaj lahko pripovedujemo zgodbe, ki nagovarjajo ljudi z obeh strani meje – in tudi daleč preko nje. Verjamem, da bo razstava o Veroniki Deseniški pritegnila številne obiskovalce – tako domače kot tuje. Njena tragična zgodba o prepovedani ljubezni je življenjska zgodba, ki jo lahko postavimo v današnji čas, zato nagovori vsakogar. Zgodbe in čustva gradijo mostove med ljudmi,« je na sobotnem slovesnem odprtju poudarila direktorica Zavoda za kulturo Bled mag. Lea Ferjan, kar je potrdil tudi ravnatelj Muzejev Hrvaškega Zagorja Jurica Sabol: »Razstava Legenda o Veroniki Deseniški predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju in promociji kulturne dediščine Hrvaškega Zagorja, njeno gostovanje na Bledu pa potrjuje univerzalnost te močne zgodovinske zgodbe. S povezovanjem dveh kulturnih prostorov z bogato preteklostjo razstava odpira prostor za dialog, izmenjavo in globlje razumevanje skupnih evropskih vrednot. Še posebno nas veseli, da bodo obiskovalci na Bledu imeli priložnost spoznati legendo, ki še danes navdihuje umetnost, zgodovino in identiteto našega kraja.«

V ustnem izročilu Slovenije in Hrvaške

Razstavo je oblikovala kustosinja Nadica Jagarčec. »Razstava ohranja spomin na žensko, o kateri zgodovina ne ve veliko. Kljub temu so umetniki, navdihnjeni z zgodbo o ljubezni med Friderikom in Veroniko, skozi zgodovino ustvarili številna dela, ki so tesno povezana z gradom Veliki Tabor in prispevajo k njegovi prepoznavnosti.«

Na Blejskem gradu je na ogled del celotne postavitve, ki je nastajala več kot desetletje. Legenda o Veroniki Deseniški, ki je ena najbolj znanih ustnih pripovedi Hrvaškega Zagorja, je bila razglašena za nesnovno kulturno dediščino.

Legenda o Veroniki Deseniški je zgodba o tragični ljubezni grofa Friderika II. Celjskega, sina mogočnega grofa Hermana II. Celjskega, in plemkinje nižjega rodu Veronike Deseniške iz Hrvaškega Desinića in je globoko vtisnjena v zgodovinski spomin lokalne skupnosti. Ta legenda je tesno povezana s srednjeveškim gradom Veliki Tabor ter skupaj z njim tvori edinstveno kulturno celoto, svojevrsten dialog s preteklostjo – pogosto jo omenjajo kot eno izmed sto najlepših in najpomembnejših hrvaških legend.

Njuna zveza je naletela na močno nasprotovanje Friderikovega očeta, ki je zaradi družbenih in političnih razlogov ni odobraval. Po zgodovinskih virih je bila Veronika obtožena čarovništva, vendar je bila na sodnem procesu oproščena. Kljub temu je, domnevno leta 1428, umrla v skrivnostnih okoliščinah na gradu Ojstrica, kjer je bila zaprta. Njeno smrt zgodovinarji pogosto povezujejo z ukazom Hermana II., naj jo utopijo.

Razstava, postavljena v Bitenčevi dvorani, obiskovalcem osvetljuje zgodovinsko ozadje življenja Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega ter razkriva, kako se je njuna življenjska zgodba skozi stoletja preoblikovala iz zgodovinskega dogodka v legendo. Hkrati predstavlja umetniške interpretacije, zgodovinske vire in bogato kulturno dediščino, povezano z gradom Veliki Tabor.

V slovenski zgodovinski tradiciji je zgodba o Veroniki Deseniški povezana predvsem s celjskimi grofi, ki so v poznem srednjem veku igrali pomembno politično vlogo na območju današnje Slovenije. Na hrvaški strani pa je pripoved globoko zasidrana v ustnem izročilu Hrvaškega Zagorja. K širšemu poznavanju pripovedi je prispeval tudi Janez Vajkard Valvasor, ki jo je kot prvi zapisal v znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske (1689).