Solnograška jezera, 4. del

Pred nami je bila najzahtevnejša etapa našega kolesarskega potepanja po Solnograškem. Iz Vöcklabrucka smo se odpravili na 88 kilometrov dolgo pot z več kot tisoč višinskimi metri. Čakali so nas štiri jezera, številni vzponi in razgibano podeželje.

Po lokalnih cestah skozi Oberthalheim in Lenzing smo kolesarili ob reki Ager do jezera Attersee, kjer reka začne svojo 34 kilometrov dolgo pot do izliva v reko Traun. Ob zahodni obali Atterseeja, 20 kilometrov dolgega in do 169 metrov globokega jezera, smo nadaljevali skozi Attersee am Attersee in Nußdorf. Jezero je zelo priljubljeno med jadralci zaradi znamenitega vetra, imenovanega Rosenwind. Legenda pravi, da je bil grad Kammer, ki leži na severni obali jezera, nekoč obdan z vrtnicami, njihov vonj pa je veter prenašal čez Attersee.

Kolesarska pot R2 nas je večkrat usmerila z glavne ceste na mirnejše lokalne odseke. Prispeli smo v Unterach, vas na južnem bregu jezera Attersee, od koder smo nadaljevali proti le nekaj kilometrov oddaljenemu jezeru Mondsee (Mesečevo jezero). Kolesarili smo ob njegovi severni obali. V jezeru so odkrili ostanke neolitskih koliščarskih bivališč, ki so del Unescove svetovne dediščine. V mestu Mondsee na zahodni obali jezera smo si vzeli odmor za malico.

Najvišja točka na poti med jezeroma Irrsee in Wallersee / Foto: Slavko Zupanc

Po ogledu mesta smo pot nadaljevali proti jezeru Irrsee in kolesarili po panoramski cesti ob njegovi zahodni obali, kjer smo uživali v mirni pokrajini. Irrsee je zavarovano naravno območje in velja za najtoplejše kopalno jezero v Salzkammergutu. Na koncu jezera smo zavili na makadamsko pot skozi gozd, kjer nas je pričakal približno dva kilometra dolg vzpon skozi vasico Gegend do najvišje točke na 724 metrih nadmorske višine. Od tam se je pot nato spuščala po neprometnih podeželskih cestah proti jezeru Wallersee. Kolesarili smo po jugovzhodni strani jezera do mesta Seekirchen, ki leži na južnem bregu jezera.

Znova smo se podali med travnike, pokrajina pa se je valovito dvigovala in spuščala. Ozke podeželske ceste skozi majhne vasice so se ponekod prepletale kot labirint, zato je bilo treba pozorno slediti trasi. Kratki vzponi in spusti so se vrstili drug za drugim. Noge so že čutile dolžino etape in premagane višinske metre, vendar nas je po nekoliko daljšem spustu čakal še zadnji vzpon do prenočišča, ki je bilo povsem na samem sredi gozda.

Za nami je bil najnapornejši dan na našem letošnjem kolesarjenju. Obiskali smo štiri jezera – Attersee, Mondsee, Irrsee in Wallersee. Uživali smo v raznoliki pokrajini, vzponi pa so poskrbeli, da je bilo treba ves dan močno pritiskati na pedale.