V sredo so v preddverju radovljiške knjižnice organizirali spomladansko izmenjevalnico oblačil. / Foto: Marjana Ahačič

Živahno dogajanje pred radovljiško knjižnico, kjer so Komunala Radovljica, Fundacija Vincenca Drakslerja in mladinski center Kamra v sredo popoldne organizirali letošnjo spomladansko izmenjevalnico / Foto: Marjana Ahačič

Morda bo pa oblačilo všeč še komu drugemu

V sredo so v preddverju radovljiške knjižnice organizirali že šesto sezonsko izmenjevalnico oblačil in hišnih tekstilij, tokrat z največjo udeležbo doslej – tako tistih, ki so oblačila prinesli, kot tudi tistih, ki so pobrskali po oblačilih, razvrščenih po mizah, in domov odnesli kos ali dva, ki sta jim ustrezala.

Radovljica – Tokratna je bila že šesta po vrsti in najbolj obiskana od vseh, kar so jih pripravili do sedaj, so povedali organizatorji, ki so bili posebej zadovoljni, ker oblačila iz druge roke postajajo vedno bolj priljubljena med mladimi.

»Kljub temu da je bilo kupovanje oblačil v t. i. second hand trgovinah v tujini poznano, uveljavljeno in priljubljeno že pred desetletji, so pri nas še pred nekaj leti številni na to obliko izmenjave oblačil gledali z dvomom. Zdaj se tudi v Sloveniji in na Gorenjskem odnos do rabljenih oblačil vendarle spreminja. Ljudje prihajajo, kaj prinesejo, pobrskajo med oblačili, ki so na voljo, in običajno najdejo kos ali dva, ki sta jim všeč,« je povedal Gregor Tomše, generalni sekretar Fundacije Vincenca Drakslerja.

Organizatorji pravijo, da so zadovoljni tudi zato, ker v izmenjavo večinoma dobijo lepa in dobro ohranjena oblačila.

Da je bilo dogajanje v preddverju knjižnice živahno in izmenjava res aktivna, je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da je bilo na izmenjevalnico mogoče samo prinesti ali z nje tudi le odnesti oblačila. »Kosov ne štejemo,« ves čas poudarjajo organizatorji, Komunala Radovljica, Mladinski dnevni center Kamra in Fundacija Vincenca Drakslerja, ki je tudi prevzela vsa oblačila, ki v času dogodka niso zamenjala lastnika.

Organizatorji pri tem opozarjajo tudi na okoljevarstveni vidik izmenjave oblačil, tekstilna industrija je namreč druga največja onesnaževalka okolja, zasluge za to pa ima predvsem t. i. hitra moda. Ekologi brez meja navajajo, da bi, če bi podaljšali dobo, ko oblačilo zares nosimo, samo za dodatnih devet mesecev, ogljični odtis, porabo vode in količino odpadkov zmanjšali za okoli 20 do 30 odstotkov. Če bi oblačilo nosili dvakrat dlje kot sicer, pa bi za 44 odstotkov zmanjšali izpuste toplogrednih plinov.