Kolesarjenje po Siciliji, 2. del

Po nočitvi na slikovitem otoku Ortigia smo dan začeli z zajtrkom na bližnji mestni tržnici. Med stojnicami s svežim sadjem, zelenjavo, ribami in dišečim pecivom smo hitro začutili pravi utrip Sicilije. Po zajtrku smo sedli na kolesa in zapustili Sirakuze.

Prvih trideset kilometrov je bilo ravninskih. Kolesarili smo ob obali Jonskega morja skozi Carrozziere in Fontane Bianche, znano letovišče z lepimi peščenimi plažami, nato pa vse do Avole, ki v poletnih mesecih privablja številne obiskovalce. Tam smo naredili krajši postanek. Mesto je znano po rdečem vinu nero d'Avola in po odličnih mandljih.

V Avoli smo se poslovili od morja. Cesta se je obrnila proti notranjosti otoka in začeli so se prvi krajši klanci. Pokrajina je postajala vse bolj razgibana. Prvi cilj je bil Noto, eno najlepših baročnih mest v Evropi. Po potresu leta 1693 so mesto skoraj v celoti zgradili na novo, zato danes navdušuje z enotno baročno podobo. Sprehod med mogočnimi palačami, cerkvami in širokimi ulicami iz zlato rumenega kamna je hitro pojasnil, zakaj je Noto uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Po ogledu Nota smo pot nadaljevali proti Rosoliniju. Od tam naprej je cesta postajala vse zahtevnejša. Dolgi vzponi niso bili zelo strmi, vendar so se ob vročem sicilijanskem soncu pošteno vlekli. Kolesarili smo mimo arheološkega območja Cava d'Ispica. Več kilometrov dolga soteska skriva jame, bivališča, cerkvice in grobnice, vklesane v mehko kamnino.

Nekoliko pred mestom Modica nas je čakal spremljevalni kombi, kjer smo si privoščili malico, se odpočili v senci mandljevca in napolnili bidone, saj nas je do cilja čakalo še precej kilometrov.

Prispeli smo v Modico, slikovito mesto na pobočjih gorovja Iblei, ki se razprostira po strmih pobočjih globoke doline. Mesto je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Nad mestom kraljuje veličastna stolnica sv. Jurija, do katere vodi mogočno stopnišče s 300 stopnicami. Sprehod po ozkih kamnitih ulicah razkrije številne palače in cerkve, mnogi obiskovalci pa Modico poznajo tudi po znameniti čokoladi, ki jo še danes izdelujejo po receptu, starem več stoletij.

Do cilja je najprej sledil spust, nato pa še zadnji vzpon proti Ragusi. Tudi to mesto leži visoko na hribu med dvema globokima kanjonoma, njegovo staro mestno jedro pa velja za enega najlepših primerov sicilijanskega baroka. Ko smo po skoraj stotih kilometrih prikolesarili na cilj, smo bili prijetno utrujeni, hkrati pa navdušeni nad dnem, v katerem smo spoznali, zakaj Siciliji upravičeno pravijo dežela baročnih mest.