Kako naprej?

Mnogo je poklicev, kjer se trudimo pomagati ljudem lažje živeti. Življenjski standard nam omogoča, da se posvečamo gradnji dobrih odnosov in da lahko zavestno stremimo k večji sreči. Kdor se pač za takšno pot odloči. Največkrat se trudimo urediti odnose med moškimi in ženskami – v družini, v službi, na vasi, med prijatelji. To je odnos, ki je najprej biološko pogojen.

V družbi se pa zdi, da poslušamo predvsem o nasprotjih med moškimi in ženskami. Kot da bi bili v vojni. Na eni strani se pretirano poudarja (stara) moška vloga, pogojena z večstoletnim patriarhatom in prevlado moških nad ženskami. Kritike so upravičene. Na drugi strani se je začelo aktivno gibanje za enakovrednost žensk – najprej na področju volilne pravice, nato zaposlitev, plačilo, vloga v družini, spolnost, izobrazba … Družba (kdo je to?) bi nam rada prikazala odnos med moškim in žensko kot nekaj, kjer mora obstajati nasprotje. V resnici pa je družba prišla do današnjega nivoja zaradi sodelovanja obeh spolov. Pri obsodbah grobosti moških v preteklosti nam zmanjka občutek za brutalnost preteklosti. To je bil svet vojn, mraza, umazanije, rudnikov, garaškega dela v nečloveških razmerah. Ta dela so opravljali moški. Kaj bi se zgodilo, če moški izginejo s sveta? Kdo bi vrtal nafto, upravljal elektrarne, razvažal hrano, odvažal smeti, pripravljal drva … Kaj bi se zgodilo, če ženske izginejo s sveta? Zdravstvo in socialno varstvo se praktično ustavita, šolstvo tudi … Moški pravijo, da so zgradili civilizacijo, odgovorni pa so tudi za vojne, zapore, diktature, posilstva. Če bi imele ženske enak dostop do izobrazbe, bi bilo manj orožja, več miru in več varnosti. Največja grožnja človeštvu ni bil moški, temveč zima, volkovi, bolezni, vode in ogenj, lakota, tema. Samo tako zelo dobro živimo, da smo to pozabili. Človeštvo ni preživelo, ker moški ne bi potrebovali žensk in ženske ne bi potrebovale moških. Preživeli smo, ker smo nujno potrebovali drug drugega. Zato nehajmo s to neumno vojno med spoloma.

Moški: Kdo te je rodil? Kdo je krvavel, ko si prvič zadihal? Kdo bo rodil tvoje otroke? Kdo ti bo dal ljubezen, toplino, skrb, ko boš bolan, slaboten? Ne moreš ženske imenovati samo problem. Ženske: Kdo je sezidal vajino hišo? Kdo poseka drevo? Kdo te bo branil, če ne tisti, ki te ima rad? Kdo bo popravil vodovod in peč?

Potrebujemo drug drugega: moški zgradi dom, ženska mu da dušo. Nehajmo kričati drug na drugega, skupaj gradimo sedanjost. Medsebojno spoštovanje ni šibkost. Tudi soodvisnost ni šibkost. Je realnost. Nič ni narobe, če smo soodvisni. Zaradi soodvisnosti smo preživeli kruto zgodovino. Nehajmo si govoriti, kateri spol je večvreden in kateri je manjvreden. Nismo ustvarjeni za vojno med seboj.