Južni del Dabarskih kukov

Srednji Velebit smo že velikokrat obiskali in marsikaj prehodili. Tokrat bomo obiskali skrajni južni del grebena Dabarskih kukov, ki se raztezajo v dolžini šestih kilometrov. Obiskali bomo zahteven in izpostavljen Filipov kuk, ki se naprej nadaljuje po grebenu do Ljubičkega brda. Turo bomo do tam nadaljevali vse do Medvjeđevega kuka, od tam pa bomo zaokrožili nazaj v dolino.

Z vrha Medvjeđevega kuka se odpre fantastičen pogled na greben Dabarskih kukov, posebej izrazita vrhova sta Grabar in Kiza. V ozadju se vidi tudi Bačić kuk. / Foto: Jelena Justin

Izhodišče ture so Baške Oštarije. Do njih se najhitreje pripeljemo čez mejni prehod Vinica in nato po hrvaški avtocesti do odcepa za Gospić, kjer se začnemo počasi vzpenjati do tega nekdaj izjemno turističnega kraja, na meji med Srednjim in Južnim Velebitom. Predlagam, da parkiramo na parkirišču ob Hostlu na Baških Oštarijah, saj bomo tam zaokrožili svojo turo. Po glavni cesti se vrnemo nazaj v smeri Gospića in pri cerkvi Pohoda blažene device Marije k sveti Elizabeti zavijemo levo in nadaljujemo po ozki asfaltirani cesti, ki višje postane makadamska. Vzpenjamo se proti izviru potoka Ljubica, od koder ima ime tudi vrh Ljubičko brdo. Makadamska cesta nas pripelje do Smaragdnega jezera pod Filipovim kukom. Če je svetloba prava, jezero ponudi fantastičen odsev stene, ki je priljubljeno plezališče. Opazimo smerokaz, ki nas skozi gozd strmo usmeri proti Filipovem kuku. Ko dosežemo skalo, se nezahtevna pot končna. Treba je prijeti za skalo in slediti markacijam. Pot oz. vzpon je izpostavljen, skala prime odlično. Hitro smo na vrhu Filipovega kuka, nato pa sledimo skalnatemu grebenu. Previdno, saj v delu poti plezamo celo navzdol. Ko se spustimo z grebena, po nezahtevni stezi nadaljujemo proti Ljubičkemu brdu. Pot nas vodi skozi znamenita Vrata, kjer pot zavija rahlo levo in se priključi običajni poti. Do vrha se vzpenjamo po travnatem grebenu. Vrh označuje lesen križ, na katerem običajno visi tudi hrvaška zastava, ponudi pa fantastičen razgled na Veliki Sadikovac, Konjevačo, v daljavi je Visočica, v bližini pa so Filipov kuk, Crni vrh in Metla. Odpre se pogled na spektakularno verigo Dabarskih kukov, kjer sta posebej impresivna vrhova Kiza in Bačić kuk, v daljavi se vidi tudi najvišji vrh Srednjega Velebita Šatorina. Privlačna je tudi panorama Jadranskega morja, saj se otok Pag z značilnim »​marsom« pokaže v vsem svojem sijaju.

Na vrhu Ljubičkega brda plapola hrvaška zastava. / Foto: Jelena Justin

Po grebenu nadaljujemo naprej proti severu. Ponekod hodimo po izpostavljenem skalnato-travnatem grebenu, kjer moramo kar poprijeti za skalo, nato dosežemo Kuk od Karline plane, 1336 m n. m. Pot se nato malce spušča in nas pripelje vse pod vrh Madvjeđega kuka, 1273 m n. m. Vzpon nanj je zahteven, na enem od mest moramo celo »puzati« oz. če zapišem tako, kot sem zapisala na svojem Facebook profilu: »Tik pod vrhom te gora spravi na kolena ali pa celo na trebuh.« Atraktivno, a zahtevno. Previdno, torej.

Nazaj na markirano pot sestopimo po poti vzpona, nato pa nadaljujemo levo. Markirana pot nas pripelje na makadamsko cesto, ki se nazaj proti Baškim Oštarijam vrača pod Grabarjem, Kukom od pećice in Kizo, ki smo jih obiskali že pred časom.

Po cesti se vrnemo nazaj do Baških Oštarij, kjer nas na parkirišču pred hostlom in restavracijo čaka jekleni konjiček. Za nami je še ena lepa tura v Srednjem Velebitu.