Tri generacije in neizgovorjene zgodbe – genogram kot orodje za razumevanje. Slika je simbolična in ne predstavlja nobene družine. / Foto: Janez Logar
Tri generacije in neizgovorjene zgodbe – genogram kot orodje za razumevanje. Slika je simbolična in ne predstavlja nobene družine. / Foto: Janez Logar
Prejšnji teden smo teoretično obrazložili genogram. Za lažje razumevanje tega orodja smo ga tokrat narisali. Da je bolj čitljiv in da imam več prostora, sem si tokrat izposodil prostor svoje Mojce. Predlagam, da še enkrat preberete članek prejšnjega petka oziroma ga poiščete na spletu. Rekli smo, da je genogram splošno uporaben v psihoterapiji (še posebno v družinski terapiji), pri svetovalnem delu z ljudmi, kot tudi v medicini. Pričujoči genogram je izmišljen in je namenjen le predstavitvi tega orodja. Slika se ne nanaša na nobeno konkretno družino. Sem pa v sliko vnesel podatke, ki se na terapijah pogosto pojavljajo. Iz moje klinične prakse lahko potrdim uporabnost genograma. Ljudi najprej spodbudim k branju knjige Podedovane družinske travme, nato narišemo genogram. Ljudje so običajno prijetno presenečeni nad vsebino, ki jo oni govorijo, jaz pa rišem. Imam zelo veliko tablo. Mnogi nato povprašajo starše, stare starše, tete, strice za dodatne podatke in doma sami še enkrat z možem ali ženo narišejo genogram. Na tak način dobijo nov, tehničen pogled na svojo razširjeno družino.
Kvadrati predstavljajo moške, krogi ženske. Genogram je zelo poenostavljen. Na sliki predstavljamo tri rodove. Idealno bi bilo narisati še en starejši rod, vendar bi bil genogram v tem primeru morda že nepregleden.
Recimo, da sta na terapijo prišla mož in žena (rdeča barva). Prišla sta zaradi izpadov jeze in besa moža. Spodaj sta dva njuna otroka: fant in dekle, v sredini starša, zgoraj stari starši. Predstavljamo le nekaj zelo osnovnih podatkov. Na levi strani je rod očeta, na desni strani rod matere. Črtice zgoraj levo pomenijo slab odnos med starima staršema.
Osnovni namen genograma je ugotoviti, kateri dogodki v naši zgodovini so vplivali na naša življenja. To naredimo tako, da v genogram vnašamo pomembne dogodke in čustva. Tisto, kar pač vemo. Stari oče na levi (torej oče od očeta) je imel težave z alkoholom in je izvajal fizično nasilje nad sinom (črna puščica), stari oče na desni je bil udeleženec 2. svetovne vojne. Tisto, kar je oče od očeta (levo zgoraj) pokrival z alkoholom, se je podzavestno preneslo na sina. V našem primeru je to jeza, kajti tisti, ki tepe svoje otroke, pač ne more regulirati, uravnavati svoje jeze in jo preko tepeža sprošča. Torej: stari oče na levi je svojo jezo tlačil z alkoholom, sproščal pa s tepežem. Normalo, da je sin jezen na svojega očeta zaradi tepeža. Dodatno je oče jezen še zaradi jeze njegove mame (ker je imela moža za pijanca). Jeza očeta (rdeč kvadrat) se prenaša naprej na sina. On pa svojo jezo odigrava z npr. medvrstniškim nasiljem v šoli (ali pa fizičnim nasiljem nad sestro).
Desna stran: vojne grozote (predvsem strah), ki jih je doživljal drugi stari oče (po ženini strani), so se prenesle na hčer (rdeč krog). Od nje pa na njeno hčer.
Kar bo staršema (rdeča barva) uspelo med svojim življenjem predelati, ozavestiti, izgovoriti, se ne bo preneslo na njuna otroka.