Vsako leto okoli dvajset smrtnih nezgod

Ljubljana – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije sta na nedavni novinarski konferenci opozorila na skrb vzbujajoče število nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu ter predstavila pomen uporabe varovalne opreme pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del, usposabljanja za varno delo in zavedanja o tveganjih, ki jih prinašata kmetijska in gozdarska mehanizacija. »Prvi korak k varnosti je zavedanje, da se nesreča lahko zgodi vsakemu. Ko opustimo misel 'meni se ne more zgoditi', naredimo najpomembnejši korak. V gozd nikoli ne gremo brez čelade, pri vožnji s traktorjem varnostni pas ni za okras. En sam klik lahko reši življenje, a najprej mora klikniti v glavi,« je dejal Marjan Dolenšek, specialist za kmetijsko tehniko v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana.

Letos v nesrečah umrlo že dvanajst ljudi

Po podatkih, ki so jih zbrali v zbornici in zavodu za gozdove, je v zadnjih letih pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo približno 20 ljudi na leto. Lani jih je umrlo 21, od tega enajst pri delu v gozdu, šest pri delovnih nezgodah s traktorjem, dva v prometnih nesrečah s traktorjem, dva pa zaradi drugih razlogov (padec, zastrupitev, delo v hlevu). Predlani je umrlo 15 ljudi, še leto prej 26. Letos je od januarja do maja umrlo že 12 ljudi – šest pri delu v gozdu, trije v prometnih nesrečah s traktorjem, drugi pa v delovnih nezgodah s traktorjem, pri vožnji viličarja in pri padcu v hlevu.

Starejši traktorji brez varnostnega pasu

V kmetijstvu je največ najtežjih nesreč s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo. Lani se je v 73 tovrstnih delovnih nezgodah poškodovalo 56 ljudi, od tega jih je osem umrlo, dvajset je bilo težje poškodovanih. Strokovnjaki z analizami dokazujejo, da bi bilo večino teh nesreč možno preprečiti. Vsaj 80 odstotkov v nezgodah umrlih voznikov traktorjev bi preživelo, če bi uporabljali varnostni pas. Čeprav pas ob nezgodi zadrži voznika na sedežu in ga ohranja v zaščitenem prostoru kabine ali varnostnega loka, ga mnogi dojemajo kot nepotreben ali moteč del opreme. V Sloveniji je le 40 odstotkov registriranih traktorjev opremljenih z varnostnim pasom, približno 70 tisoč starejših traktorjev ga nima. Strokovnjaku zagotavljajo, da je naknadna vgradnja pasu možna tudi na vse starejše traktorje in da je to v primerjavi s posledicami nesreče zanemarljiv strošek – od 50 do 210 evrov (skupaj z DDV).

Delo še posebno nevarno v poškodovanih gozdovih

Velik problem so tudi nezgode v gozdu, lani je pri opravljanju gozdnih del umrlo enajst ljudi. Analiza za obdobje 2000–2025 kaže, da 66 odstotkov umrlih ni uporabljalo osebne varovalne opreme, 76 odstotkov umrlih pa za delo v gozdu ni bilo ustrezno usposobljenih. »Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujemo. Če pa se že odločijo, da bodo nekatera dela postorili sami, naj dobro premislijo, ali so za to dovolj usposobljeni in opremljeni, sicer je bolje, da ta dela namesto njih opravi kdo drug,« svetuje revirni gozdar in inštruktor varnega dela z motorno žago Roman Črnič iz zavoda za gozdove in poudarja, da je delo v gozdu nevarno, še posebno v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme. Letos so bile v Sloveniji že tri obsežnejše ujme, ki so pustošile po gozdovih, zadnja med njimi je bila 10. junija, ko je neurje z močnim vetrom zelo prizadelo gozdove na širšem območju Komende in Cerkelj.