Velika grožnja slovenski živinoreji

Kranj – V Sloveniji so zadnji primer slinavke in parkljevke potrdili pred sedeminpetdesetimi leti, a letošnje širjenje bolezni po nekaterih bližnjih evropskih državah – v Nemčiji, na Madžarskem in Slovaškem – predstavlja resno grožnjo tudi Sloveniji. Virus so januarja potrdili v Nemčiji pri reji bivolov na prostem, v začetku marca pri reji goved na Madžarskem, od tod se je proti koncu marca razširil na Slovaško in na novo lokacijo na Madžarskem. Slovaška je zaradi širjenja bolezni na celotnem ozemlju razglasila izredno stanje ter prepovedala premike živali iz države, v državo in po državi.

Ukrepi za preprečevanje vnosa bolezni

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) je zaradi razmer v bližnjih evropskih državah sprejela vrsto ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v Slovenijo. Že 21. marca je začasno prepovedala vnos pošiljk goveda, drobnice, prašičev, divjih parkljarjev in drugih vrst dovzetnih živali iz Slovaške v Slovenijo, 26. marca še vnos pošiljk iz Madžarske, 10. aprila pa tudi vnos izdelkov, ki izvirajo iz dovzetnih živali. Čez slovensko ozemlje je dovoljen le tranzit tistih madžarskih in slovaških pošiljk, ki izvirajo z območij brez omejitev. Kupci so od začetka februarja do izbruha bolezni prepeljali iz Madžarske in Slovaške v Slovenijo približno 1100 živali, ki se nahajajo na 57 kmetijskih gospodarstvih po vsej državi. Uprava je po pregledu vseh živali prepovedala rejcem premik živali do konca inkubacijske dobe, ki običajno traja do 12 dni.

Rejci naj spoštujejo biovarnostne ukrepe

Uprava je za rejce goved, ovc in prašičev pripravila zloženko s ključnimi informacijami o slinavki in parkljevki. Rejce je tudi pozvala k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, med katere sodijo uporaba zaščitne obleke in obutve v hlevih, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev in omejitev vstopa nepooblaščenim osebam v hlev. »Pomembno je tudi, da rejci pregledujejo zdravstveno stanje svojih živali, da so pozorni na morebitne znake bolezni in da v primeru znakov bolezni takoj obvestijo svojega veterinarja,« pravi direktorica Uprave Vida Znoj. Glavni znaki bolezni so slinjenje, povišana telesna temperatura, izguba teka in pojav mehurjev v ustih, na koži vimena in na parkljih.

Preverili pripravljenost pristojnih služb

Državno središče za nadzor bolezni je skupaj s predstavniki uprave za zaščito in reševanje in civilne zaščite ob koncu marca preverilo pripravljenost pristojnih služb za primer pojava bolezni v Sloveniji, predvsem je preverilo, kako je z opremo, postopki in odstranjevanjem kadavrov. Bolezen ni nevarna za ljudi, a povzroča veliko gospodarsko škodo – usmrtitev vseh živali na okuženem gospodarstvu, omejitev trgovine z živino …