Večina skladov presega bančno donosnost

Med prebivalstvom v Sloveniji je varčevanje v bankah še vedno najbolj priljubljena oblika varčevanja, vendar se vse bolj krepi tudi vlaganje v vzajemne sklade. Po podatkih Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov je julija 2017 čista vrednost slovenskih vzajemnih skladov znašala 2,566 milijarde evrov, julija 2021 že 3,908 milijarde evrov, julija lani 6,562 milijarde in julija letos 8,406 milijarde evrov. Temu primerno se je povečevalo tudi število vlagateljev v sklade, samo od julija 2022 do julija letos je poraslo s 503.854 na 598.201. Vlagatelji imajo 71 odstotkov denarja v delniških vzajemnih skladih, 19 odstotkov v mešanih skladih, šest odstotkov v obvezniških in štiri odstotke v skladih denarnega trga.

V Sloveniji je pet družb za upravljanje investicijskih skladov, ki upravljajo skupno 72 vzajemnih skladov. Generali Investments upravljajo 16 skladov, Infond 19, NLB Skladi 20, Triglav Investments 12 in OTP Skladi pet skladov. OTP Skladi so prevzeli upravljanje skladov od koprske družbe Primorski skladi, ki sta jo od Elektrončka Group kupila OTP Fund Managament in OTP banka.

Medtem ko je pri bančnih depozitih, sklenjenih s fiksno obrestno mero, vnaprej znano, koliko obresti bo pridobil varčevalec v določenem obdobju, se pri vzajemnih skladih vrednost enote premoženja (VEP) spreminja dnevno. Tveganje je pri skladih večje kot pri bančnih depozitih, vendar je praviloma večja tudi donosnost, ki je zelo odvisna od (prave) izbire sklada. Medtem ko je v zadnjem letu fiksna letna obrestna mera pri bančnih depozitih le v akcijskih ponudbah presegla dva odstotka, je med 72 vzajemnimi skladi tolikšno letno donosnost (po tečajnici na dan 24. avgust) preseglo kar 62 skladov, od tega 29 skladov celo več kot 20-odstotno donosnost. V zadnjih petih letih je sedem skladov izkazovalo »minus« in 65 skladov »plus«, šest najdonosnejših je v tem obdobju preseglo celo 100-odstotno donosnost.