Suša pospešila razvoj lubadarja

Kranj – Medtem ko je bilo v prvi polovici leta glede lubadarja na kranjskem gozdnogospodarskem območju dokaj mirno, so v zadnjih tednih ekstremna suša in visoka temperature spodbudile njegovo razmnoževanje in širjenje. Napad lubadarja na smreko se je šele dobro začel, vendar gozdarji že opažajo povečanje populacije lubadarja v vseh gozdovih – od nižin pa vse do zgornje gozdne meje. V žariščih, ki jih zdaj odkrivajo, je od 50 do 300 kubičnih metrov smreke. Čeprav so za ta teden napovedane padavine, gozdarji napovedujejo, da to ne bo ustavilo lubadarja in da se bodo težave nadaljevale še jeseni in tudi v naslednjih letih.

Za posek štirinajst tisoč »kubikov« lubadark

Na kranjskem območju so letos do 13. avgusta označili za posek 14 tisoč kubičnih metrov lubadark, največ v Kokri in na Jezerskem, na območju od Bukovščice preko Poljan do Bukovega Vrha ter na pobočjih Jelovice, Starega vrha in Blegoša. Poleg lubadark so označili za posek še 75 tisoč kubičnih metrov drevja, ki so ga poškodovali vetrolomi. Lastniki so v vetrolomu poškodovano drevje večinoma pospravili, a v gozdovih je še vedno dovolj oslabelega drevja, ki predstavlja ugodne pogoje za razvoj lubadarja.

Lastniki naj s posekom lubadark ne odlašajo

V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije pozivajo lastnike gozdov s smreko v sestojih, da jih redno pregledujejo in da so še posebej pozorni na morebitne znake napada lubadarja – rjavo črvino ob koreničniku pod smreko, rdečkasto barvanje, sušenje in odpadanje iglic, prekomerno izločanje smole v srednjem delu drevesa, sušenje vrhov ... Če odkrijejo znake lubadarja, naj o tem obvestijo revirnega gozdarja, a naj ne čakajo na izdajo odločbe, ampak naj takoj začnejo posek in odvoz napadenega drevja. »V vročini je razvoj lubadarja še hitrejši, zato je hitro pospravilo napadenega lesa ključno, da se škode ne širijo v sosednje sestoje,« opozarja vodja območne enote Martin Umek in dodaja: »Lastniki naj ne odlašajo s posekom, četudi so na dopustu ali zasedeni z drugimi opravili.«

Če lastniki po poseku lubadark lesa ne bodo pravočasno odpeljali iz gozdov, morajo hlodovino olupiti, lubje pa na primernem mestu uničiti. Po končani sečnji morajo vzpostaviti tudi gozdni red. Kjer je možno in ekonomično, lastniki sečne ostanke zložijo v kupe in jih nato uporabijo za izdelavo sekancev. Gozdarji ob tem opozarjajo, da je sečne ostanke treba pravočasno zmleti, saj tudi predstavljajo nevarnost za namnožitev lubadarja.

Drevje zaradi suše slabi in se suši

V zavodu za gozdove ugotavljajo, da ekstremna suša in vročina povzročata v gozdovih slabitev in sušenje drevja, grmovja in zelnatih rastlin, največ na prodnatih rastiščih v nižinah, na južnih pobočjih in na plitvih tleh. Suši se mlado drevje, ki ima bolj plitve korenine, sušijo se posajene sadike in naravno mladje. Z listavcev odpada suho listje kot jeseni, nekatera drevesa so doživela vročinsko kap in si ne bodo več opomogla.