Spremembe na gozdnem drevju

Kranj – Na Zavod za gozdove Slovenije se v zadnjem času obračajo številni lastniki gozdov in obiskovalci, ki v gozdovih opažajo različne spremembe na drevju: rjave liste bukve, nenavadne okrogle tvorbe na listih kostanja, objedeno listje, zapredke, sušenje posameznih dreves in podobno. V zavodu za gozdove pojasnjujejo, da te spremembe povzročajo predvsem vremenske razmere (pozeba, toča, suša) in nekatere žuželke, ki se v takšnih razmerah lahko čezmerno razmnožijo. »Rjavi listi še ne pomenijo nujno, da drevo propada. Gozdovi imajo veliko sposobnost obnove, vendar takšne pojave spremljamo, ker se ob ponavljajočih se vremenskih stresih in napadih žuželk lahko zdravstveno stanje drevja poslabša,« poudarja Marija Kolšek iz zavoda za gozdove.

Najbolj opazen letošnji pojav so rjavi deformirani listi na bukvah, kar je posledica poznih pozeb v prvi polovici maja, ko so bukve zaradi toplega vremena že razvile liste in poganjke. Druge drevesne vrste, kot so hrast, jelka, veliki jesen, beli gaber in lipa, so tudi občutljive na pozebo, vendar jih večina odžene pozneje kot bukev, zato je tudi manj poškodb. Bukovi listi, poškodovani zaradi pozebe, so porjaveli, se posušili in deloma tudi odpadli, zato so bile krošnje prizadetih bukovih sestojev nekaj časa videti izrazito rjave. Vsaka pozeba pomeni za drevo stres, vendar praviloma ne povzroči propada dreves. Bukve imajo namreč dobro sposobnost ponovnega olistanja, to je razvoja novih listov. Pozeba je bukev različno prizadela, na blejskem gozdnogospodarskem območju predvsem v pasu od 1200 do 1500 metrov nadmorske višine, na kranjskem območju v okolici Kranja in Škofje Loke ter v alpskem delu od približno 1300 metrov nadmorske višine do gozdne meje, na ljubljanskem območju tudi v bolj izpostavljenih legah na območju Domžal in Kamnika, še zlasti v revirju Kamniška Bistrica.

Poleg pozebe povzročajo spremembe na gozdnem drevju tudi čezmerne razmnožitve nekaterih vrst žuželk. Bukov rilčkar skakač povzroča luknjičavost listov na več območjih v Sloveniji, kostanjeva šiškarica povzroča predvsem v osrednji Sloveniji značilne šiške, zeleni hrastov zavijač najbolj na Obali močnejše objedanje hrastovega listja … Spremembe povzročajo tudi pinijev sprevodni prelec, dlakoritec in zlatoritka, borova penarica in majski hrošč.