Finančna pomoč je dobrodošla, kadarkoli že pride, a kmetije, ki so utrpele posledice letošnje suše, bi jo potrebovale takoj ali najkasneje v nekaj mesecih. To še zlasti velja za živinorejske kmetije na peščenih, plitvih tleh, kjer je bil po oceni javne službe kmetijskega svetovanja izpad pri travinju in pri koruzi za siliranje od 50- do 90-odstoten in kjer bo silaža, kolikor je že bo, tudi manj kakovostna, saj koruza v suši ni razvila (dovolj) storžev. Na teh kmetijah jim bo, če le nimajo velikih zalog iz prejšnjih let, primanjkovalo krme za preživetje črede čez zimo. Manjkajočo krmo bodo morali kupiti na prostem trgu, ki je že polno zaživel. Če za nakup nimajo lastnih prihrankov, bodo brez državne pomoči ali ugodnih posojil le težko prišli do krme.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je sicer pozval kmete, da naj v paniki zaradi pomanjkanja krme ne prodajajo živine in da jim bo država pomagala, a izkušnje iz prejšnjih let niso dobre. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je namreč šele avgusta letos izplačala večini kmetov finančno pomoč za ublažitev posledic lanske suše in ta teden še odškodnino za škodo po lanski pozebi – torej približno eno leto po »škodnih dogodkih«. Da postopek od ocenjevanja škode do izplačila pomoči traja predolgo, je ob nedavnem ogledu posledic suše v kranjski občini priznal tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj in ob tem napovedal, da bodo postopek poskušali čim bolj skrajšati, za začetek približno na pol leta. Poenostavitev in skrajšanje postopkov ne bo enostavno, že zato ne, ker je dejansko posledice suše, pozebe ali druge naravne nesreče možno oceniti šele ob spravilu pridelkov in ker je v postopke od ujme do izplačila odškodnine vpletenih veliko služb in organov – od javne službe kmetijskega svetovanja in občin do uprave za zaščito in reševanje, ministrstev za finance in kmetijstvo, vlade in agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Nova kmetijska realnost s številnimi sušami, pozebami, viharji, točo očitno že prehiteva državo, ki komajda še zmore sproti speljati postopke od ocenjevanja škode do izplačila finančne pomoči. Samo na Gorenjskem so bile letos že štiri večje ujme, ki so prizadele kmetijstvo, a pridelovalnega leta še ni konec. Prva suša je bila že spomladi, junija je neurje z močnim vetrom in točo prizadelo kmetijske površine in tudi gozdove predvsem na širšem območju Komende in Cerkelj, o škodi pa so poročali tudi z drugih delov Gorenjske. Drugo julijsko soboto je neurje s točo zajelo nekatera območja tržiške in nakelske občine, sledilo je obdobje dolgotrajne suše in nadpovprečno visokih temperatur.