Podnebne spremembe že vplivajo na gozd

Križna Gora – Razvojna agencija Sora in kranjska območna enota Zavoda za gozdove sta maja pripravili na Križni Gori strokovni posvet o vplivu gozda in razporeditve rabe prostora na blaženje podnebnih sprememb. Udeležili so se ga predvsem strokovnjaki, ki se v gorenjskih občinah in na državni ravni ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal Martin Umek, vodja kranjske območne enote zavoda, posledice podnebnih sprememb že pomembno vplivajo na krajino, ekosisteme in kakovost našega bivanja, hkrati pa nas opozarjajo na nujnost pravočasnega in premišljenega načrtovanja in ukrepanja. Prav gozdovi so eden ključnih naravnih blažilcev podnebnih sprememb – kot pomemben ponor ogljika, regulator vodnega režima, varuh tal ter nepogrešljiv element stabilnosti in odpornosti krajine. »Način, kako razporejamo rabo prostora, kako varujemo zelene površine, kako umeščamo razvoj naselij in infrastrukture in kmetijskih območij, neposredno vpliva na naše prilagajanje na podnebne spremembe in na krepitev odpornosti na spremembe,« je ugotavljal Klemen Srna, direktor Razvojne agencije Sora.

Segrevanje ozračja se bo še nadaljevalo

Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik iz agencije za okolje (Arso) je predstavila vpliv podnebnih sprememb na oblikovanje gozdne krajine. Kot je dejala, se povprečna temperatura zraka v Sloveniji stalno zvišuje in tudi vsi scenariji za prihodnost kažejo, da se bo – ob nespremenjenem ravnanju družbe – še zvišala, do konca stoletja od ene do šest stopinj Celzija. Kako bomo to občutili? Več bo vročinskih valov in ti valovi bodo trajali dlje. Suša se ne bo pojavljala le poleti, ampak tudi spomladi in jeseni. Povečala se bo intenzivnost padavin, v kratkem času jih bo padlo več, s tem se bo povečalo tveganje za erozijo, plazenje, hudourniške poplave, poškodbe rastlin ... Manj bo snežnih padavin, kar bo vplivalo na zmanjšanje zalog vode, prezimovanje rastlin in zimski turizem. Večje bo tveganje za pozebo in za hitrejše širjenje invazivnih škodljivcev.

V gozdovih vse več sanitarnega poseka

Hana Štraus iz Zavoda za gozdove Slovenije je predstavila projekt, v katerem so med drugim ugotavljali, kateri gozdovi in drevesne vrste v Sloveniji so najbolj ranljive na podnebne spremembe. Kot je dejala, so ujme v zadnjih dveh desetletjih vse bolj pogoste in obsežne, posledica tega je tudi naraščanje sanitarnega poseka, to je poseka zaradi vetra, žleda in snega, bolezni, poplav in širjenja podlubnikov. Podatki kažejo, da ujme najbolj prizadenejo gozdove v osrednjem, severnem in južnem delu Slovenije, najbolj odporni na ujme so mešani gozdovi. Od drevesnih vrst je daleč najbolj ranljiva smreka, zelo pa tudi kostanj in veliki jesen. Zaradi podlubnikov je najbolj ranljiva smreka, žled prizadene vse drevesne vrste, veter pa najbolj smreko, jelko in bukev. Vetrolom prizadene najbolj debelejša drevesa, žledolom do 35 centimetrov debela drevesa, podlubniki najbolj smreke premera od 30 do 65 centimetrov.

Potrebovali bi službo za hudourništvo

Matjaž Guček iz Zavoda za gozdove Slovenije je predstavil vlogo javne gozdarske službe pri celovitem urejanju hudournikov. Kot je dejal, se v Sloveniji premalo posvečamo zalednim vodam, ob poplavah pa se osredotočamo predvsem na ukrepe za odpravljanje posledic in ne toliko na ukrepe za zmanjšanje tveganj. Na podlagi projekta Forest Eco Value, pri katerem je bila tržiška občina pilotno območje, ugotavljajo, da bi v Sloveniji morali vzpostaviti celovit sistem poplavne varnosti in urejanja hudournikov, izdelati metodologijo za popis hudournikov in določiti problematične hudournike, ustanoviti službo za hudourništvo pri zavodu za gozdove, razmejiti pristojnosti med vodarji in hudourničarji – gozdarji pa tudi med lastniki, občino in državo ter zagotoviti sistemski vir za financiranje ukrepov.

Zaraščanje in krčenje

Domen Oven iz kranjske območne enote je na primeru Kranjsko-Sorškega polja predstavil pomen nižinskih gozdov. Kot je dejal, je na tem polju gozdnatost že nizka, le 25-odstotna, pri tem pa so funkcije gozdov poudarjene na 80 odstotkih površine. V zadnjih 15 letih je bilo izkrčenih 86 hektarjev gozdov, od tega 68 hektarjev na območju občine Cerklje, še sedem odstotkov gozdnih površin je »rezerviranih« za posege, »pritisk« na gozdove pa se še nadaljuje.

Janez Logar iz kranjske območne enote zavoda za gozdove je na primeru gozdnogospodarske enote Besnica predstavil osrednjo, povezovalno vlogo gozdov v kmetijski in primestni krajini. Kot je dejal, se je v zadnjih desetletjih površina gozdov v enoti stalno povečevala, v obdobju 2013–2022 pa se je zmanjšala za 16,5 hektarja. »V enoti potekata dva ločena in nasprotujoča si procesa: po eni strani zaraščanje na odmaknjenih in za kmetijsko pridelavo manj primernih območjih, na drugi strani pa pritisk na gozd v primestni in kmetijski krajini,« je dejal Logar in navedel podatek, da so v enoti v obdobju 2013–2022 evidentirali 84 posegov, v katerih je bilo izkrčenih 18,4 hektarja gozdov, pri tem pa je bilo kar 40 odstotkov teh krčitev izvedenih brez odobritve.

Posvet so sklenili s predstavitvijo zelenega sistema in zelenih standardov prostorskega načrtovanja v mestni občini Kranj.