Občina podpira pridelavo lokalne hrane

Medvode – Obor za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Medvode je marca v Medvodah pripravil posvet o razvoju kmetijstva in lokalni samooskrbi v občini. Kot je v uvodu povedal župan Nejc Smole, so v občini povečali proračunska sredstva za kmetijstvo z lanskih 59 na letošnjih 100 tisoč evrov, pri tem pa si želijo, da bi z razpisom bolj kot vlaganja v stroje podpirali vlaganja v inovativne izdelke. V proračunu ohranjajo tudi postavko za projekt Lokalno je zdravo v znesku 30 tisoč evrov, za katero pa si želijo, da bi jo tudi izkoristili. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se zaključuje agromelioracija na komasacijskem območju Smlednik, ki obsega 350 hektarjev in vključuje tisoč lastnikov. »V času totalnega egoizma ni enostavno združevati parcel v večje obdelovalne kose, vendar pa je komasacija zanesljivo dolgoročno pametna odločitev,« je dejal župan in poudaril, da je občina v komasaciji odigrala pozitivno vlogo: odpovedala se je vsem svojim zemljiščem na tem območju in jih namenila za poti, hkrati je za prihodnje investicijske projekte pridobila dovolj zemljišč. Kar zadeva namakanje kmetijskih zemljišč, sta »živi« pobudi za namakanje na pirniškem polju in na smledniškem polju. V občini si želijo povečati število ekoloških kmetij, načrtujejo pa tudi ureditev vrtičkov za občane v Preski. Na tržnici v Medvodah bodo zaostrili pogoje in poskrbeli, da bo tam v ponudbi čim več pridelkov in izdelkov iz lokalnega okolja.

Lokalno je zdravo – tudi priložnost za kmete

V medvoški občini so pred leti začeli izvajati projekt Lokalno je zdravo. Kot je povedala vodja projekta Ana Petrovčič, so s tem želeli v vrtcih in šolah povečati delež lokalno pridelane hrane in hkrati pridelovalcem zagotoviti stalne odjemalce. V letu 2022 so v okviru projekta pripravili prvi javni poziv pridelovalcem v občini za oskrbovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov v občini z lokalno pridelano hrano, občina pa je v proračunu zagotovila denar, s katerim 20-odstotno sofinancira ceno. V občini si ob letošnjem, sicer že tretjem pozivu pridelovalcem želijo, da bi projekt še bolje zaživel. Izvajanje projekta otežujejo nekateri problemi. V občini sta le dva ekološka pridelovalca. Zavodi potrebujejo dnevno večje količine, kot jih lahko zagotovijo mali pridelovalci. Ker so šole poleti zaprte, to lahko povzroča pridelovalcem probleme pri prodaji.

Da se z vztrajnostjo lahko marsikaj doseže, dokazuje Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice, ki je postala s šolsko prehrano primer dobre prakse. Kot je na posvetu dejala organizatorka prehrane na šoli Saša Femc Knaflič, so imeli lani v šolski prehrani že 40 odstotkov ekoloških živil in še 20 odstotkov živil iz ostalih shem kakovosti. Spremembe uvajajo počasi in vztrajno, pri tem si »pomagajo« tako, da povabijo na šolo lokalne dobavitelje, ki potlej sami otrokom predstavijo svoje izdelke.

Dopolnilne dejavnosti za preživetje malih kmetij

Dr. Ana Frelih Larsen z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dejala, da država v okviru skupne kmetijske politike podpira razvoj dopolnilnih dejavnosti s štirimi investicijskimi razpisi. Ekološko kmetovanje je priložnost za številne slovenske kmetije, saj povpraševanje po ekološki hrani narašča, Slovenija pa jo zdaj kar 60 odstotkov uvozi. Kmetijska svetovalka Ana Cirar je napovedala, da bodo v letošnji subvencijski kampanji povprašali kmete tudi o tem, koliko pridelkov bi lahko ponudili za oskrbovanje vrtcev in šol v občini. Ekološki kmet Štefan Čebašek, sicer tudi predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v občini, pravi, da ekološko kmetovanje ni le pridelava, ampak tudi zadovoljstvo, da kmet prideluje kakovostno, zdravo hrano, da ohranja rodovitnost zemlje in zagotavlja živalim prosto gibanje. Želi si, da bi se kmetje še bolj vključevali v projekt Lokalno je zdravo, saj jim zagotavlja redne odjemalce ter redno plačilo po dogovorjenih cenah. »Dopolnilne dejavnosti omogočajo preživetje malih kmetij, ki v medvoški občini prevladujejo,« je še dejal Čebašek.