Novi hangar, novo poglavje

Zgornji Brnik – Solinair je bil ustanovljen leta 1991 kot organizacija za usposabljanje pilotov in letalski taksi prevoznik s sedežem na letališču Portorož. Na Brniku, kamor se je podjetje preselilo leta 2004, združuje letalske operacije s tovornimi prevozi, vzdrževanje letal, vodenje stalne plovnosti in usposabljanje tehničnega osebja.

Doslej so lahko istočasno vzdrževali tri do štiri letala. Letno so jih servisirali od petdeset do šestdeset, pri čemer v krog najzvestejših strank spadajo Lufthansa, Helvetic in Finnair ter nigerijska prevoznika Ibom Air in ValueJet. Zaradi velikega povpraševanja po vzdrževanju regionalnih letal so začasno rešitev našli tudi v uporabi posebnega šotora, dolgoročno pa so svoje zmogljivosti povečali z novim hangarjem, kjer bodo delo lahko opravljali na dodatnih treh letalih hkrati in dejavnost razširili na segment ozkotrupnih letal družine A320. V skladu s tem naj bi število sodelavcev, ki sega čez sto, povečali za petdeset do šestdeset.

Direktor podjetja Matej Tomšič je ob slovesnem zaključku naložbe dejal, da pridobitev zanje pomeni prelomni trenutek – ne predstavlja namreč le nove infrastrukture, ampak tudi orodje, ki omogoča naslednji korak v njihovem razvoju. Ob tem se je v svojem nagovoru zahvalil zaposlenim ter turškemu lastniku, podjetju MNG Airlines, za podporo pri razvojnih odločitvah. V luči aktualnih geopolitičnih napetosti je poudaril, da je letalstvo še posebno občutljivo na dogajanje v svetu in da morajo biti podjetja v trenutnih razmerah še bolj premišljena, prilagodljiva in odporna.

Kot simbolni mejnik na prehodu v novo razvojno obdobje podjetja Solinair je odprtje hangarja označila tudi predsednica RS Nataša Pirc Musar. Njegova pot po mnenju predsednice kaže, da velikost okolja ni nujno omejitev, če obstajajo znanje, usmeritev in sposobnost graditi dolgoročno. »Iz majhnega podjetja je v letih razvoja nastala resna letalska organizacija z jasno razvojno vizijo, sodobnimi zmogljivostmi in odličnimi obeti za prihodnost.« Novi hangar po njeni oceni prinaša tudi širše sporočilo o razvoju slovenske letalske panoge, domačega znanja in podjetniškega zagona. »Gre za primer investicije z visoko dodano vrednostjo, ki ne ustvarja le nove infrastrukture, temveč tudi nova znanja, nova delovna mesta, večjo mednarodno primerljivost in razvoj storitev, ki Slovenijo uvrščajo med države s sodobno letalsko industrijo.« Ob tem je poudarila, da letalska industrija mladim in strokovnim kadrom ponuja razgibano, tehnično zahtevno in mednarodno primerljivo karierno pot. »Zaradi skupnih pravil in standardov v Evropski uniji odpira tudi možnosti za delo in razvoj v širšem evropskem prostoru,« je dejala.