Stanovanja vse pogosteje kupujejo tisti, ki s tem ne rešujejo lastnega stanovanjskega problema, pač pa prepoznavajo poslovno priložnost. To poganja rast cen stanovanj in najemnin, opozarja Najemniški SOS. Slika je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič
Najemniška stanovanja za marsikoga nedosegljiva
Ustvarjalci spletne platforme Najemniški SOS, ki si z informiranjem o pravicah in izkušnjah najemnikov ter brezplačnim svetovanjem prizadeva za izboljšanje stanja na najemnem trgu, opozarjajo na veliko negotovost, visoke najemnine, prisotnost diskriminacije pri iskanju stanovanj, na nujnost sistemskega ukrepanja.
Ljubljana – Najemniški SOS, ki deluje pod okriljem zavoda Danes je nov dan, je skupaj z Inštitutom za študije stanovanj in prostora pripravil novo poročilo o situaciji na najemnem trgu. Po tem, ko sta pred dvema letoma v sodelovanju s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja objavila analizo najemnega trga v Ljubljani, v nadaljevanju predstavitve razmer predvsem opozarjata na pogoje in težave, ki pestijo najemnike, posebej tiste, ki so najbolj spregledani. Kot so pojasnili, je poročilo z naslovom Neznosna nedostopnost bivanja: Oderuške najemnine in diskriminacija na najemnem trgu nastalo na podlagi enoletnega neposrednega dela z najemniki ter srečanj s posamezniki in skupinami, ki so najpogosteje žrtve diskriminacije, pri čemer so sodelovali z različnimi organizacijami.
Stanje se slabša, opozarjajo, ponudba najemniških stanovanj namreč še vedno zaostaja za povpraševanjem. »Za isto stanovanje se pogosto poteguje tudi dvajset ali trideset oseb. Posledično lahko lastniki postavljajo vedno nove pogoje ali celo organizirajo 'avdicije' med potencialnimi najemniki, ki nujno potrebujejo stanovanje ali (vsaj) sobo. V takih pogojih je enakopravno in svobodno razmerje med strankama (najemnik in najemodajalec), kot ga predpostavlja najemna pogodba, le utvara.«
Verodostojnih podatkov o najemninah ni; Geodetska uprava sicer zbira podatke o najemnih poslih, a se po navedbah omenjenega inštituta vedno znova izkaže, da so poročila o višini najemnin daleč od realnih cen na trgu. Po pregledu oglasov na spletni strani nepremicnine.net na dan 22. avgust so ugotovili, da povprečna najemnina za stanovanje v Ljubljani znaša okoli 19 evrov na kvadratni meter, kar je okoli dvakrat več, kot kažejo podatki Geodetske uprave. Na Gorenjskem in v okolici Ljubljane je bila povprečna cena najemnega stanovanja na izbrani dan nekaj več kot 14 evrov na kvadratni meter.
Za dostojno življenje naj najemnina ne bi presegla 30 odstotkov dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa 40 odstotkov. Osebi z minimalno plačo (900 evrov neto) so bile za takšno najemnino, na dan, ko so opravili raziskavo, v Ljubljani dostopne le sobe. Tudi prejemnik povprečne plače (1470 evrov neto) bi lahko večinoma najel sobe, dostopne so bile le še tri garsonjere. Paru z dvema minimalnima plačama je bilo poleg sob in garsonjer na voljo pet enosobnih stanovanj, med katerimi so bila nekatera izrazito majhna, par z dvema povprečnima plačama pa bi lahko izbiral med dvema štirisobnima in dvema trisobnima stanovanjema ter drugimi manjšimi stanovanji in sobami. Vseh prostih stanovanj ali sob je bilo v Ljubljani na omenjeni dan 547.
»Država ne ve, koliko je stanovanj na najemnem trgu, kakšne bivalne pogoje ponujajo, koliko je najemnikov ali kakšne so najemnine. Vse, kar poznamo, so sporadične grobe ocene. Te kažejo na odsotnost politične volje, da bi s politikami in ukrepi resno posegli na najemni trg,« navajajo avtorji poročila. Ob visokih najemninah med drugim opozarjajo tudi na pogosto vprašljivo kakovost bivalnih pogojev, oddajajo se namreč tudi kleti, dotrajana, vlažna in pogosto plesniva stanovanja, pet- in večposteljne sobe ter nestanovanjski prostori (v stanovanja se preurejajo različni dotrajani poslovni in gostinski prostori).
Med najbolj zaželenimi skupinami najemnikov so mladi zaposleni posamezniki brez otrok, ugotavljajo. Mlade in enostarševske družine ter družine z več otroki se pogosto srečujejo z zavrnitvijo, češ da otroci povzročajo hrup, povečajo možnost za škodo ... V težjemu položaju pri iskanju stanovanj so še nekatere druge skupine ljudi: pripadniki LGBTQI+ in romske skupnosti, migranti, osebe z izkušnjo brezdomstva ... Predsodke in posledično stiske oseb zaradi neuspešnega iskanja stanovanja so v poročilu tudi podrobno predstavili ter predlagali ukrepe za izboljšanje razmer.
Za izboljšanje bivanjskih pogojev socialno ogroženih skupin predlagajo razširitev obstoječih programov za socialna stanovanja ter aktivno spodbujanje gradnje javnih neprofitnih stanovanj in drugih oblik dostopne gradnje, na primer stanovanjske zadruge. Določen odstotek neprofitnih stanovanj naj bi namenili za skupine, ki so najpogosteje diskriminirane, ter omogočili kandidaturo na razpisih za neprofitna stanovanja tudi tujim državljanom, ki imajo pravico do bivanja v Sloveniji. Poleg tega predlagajo sistemsko ureditev svetovanja in podpore za marginalizirane skupine, vključno s posredništvom in spremstvom, krepitev podpornih socialnih in zdravstvenih storitev, vzpostavitev sklada za varščine, poenotenje pogojev za pridobitev stalnega prebivališča na upravnih enotah, uvedbo funkcionalne stanovanjske inšpekcije in povečanje kapacitet integracijskih hiš.
Predvsem pa je nujno sistemsko ukrepanje, poudarjajo, in sicer vzpostavitev progresivnega nepremičninskega davka, ki bo bolj obremenil prazna stanovanja in špekulativne nakupe, preprečevanje spreminjanja stanovanj v turistične namestitve, zagotavljanje resnega nadzora nad najemnim trgom, regulacija, ki bi vključevala tudi omejitev rasti najemnin in opredelila minimalen kakovostni standard stanovanj za oddajo, ter povečevanje števila in kakovosti študentskih domov.
