polaganje temeljni kamen za najsodobnejša proizvodnja podobna biološka zdravila Sandoz Lek Brnik na fotografiji z leve Richard Saynor glavni izvršni direktor Sandoz, dr Robert Golob predsednik vlade RS, dr. Glenn A. Gerecke globalni vodja proizvodnje in oskrbe Sandoz, Gregor Makuc glavni izvršni direktor Lek in predsednik Sandoz Slovenija / Foto: Tina Dokl

Glavni izvršni direktor Sandoza Richard Saynor, predsednik vlade Robert Golob, glavni direktor za proizvodnjo in oskrbo pri Sandozu Glenn A. Gerecke ter glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc ob simbolični položitvi temeljnega kamna za nov center na Brniku / Foto: Tina Dokl

Na Brniku nov Lekov proizvodni center

Visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil, ki bo ob brniškem letališču zgrajen predvidoma v treh letih, bo zaokrožil Sandozovi naložbi na področju biofarmacevtike v Ljubljani in Lendavi.

Zgornji Brnik – Vodstvo Leka in Sandoza je v torek v poslovni coni na Brniku skupaj z gosti zaznamovalo začetek gradnje novega proizvodnega centra za podobna biološka zdravila v vrednosti 400 milijonov evrov. »Danes že tretjič v zadnjih dveh letih objavljamo veliko Sandozovo naložbo, s katero premikamo meje dostopnega zdravja,« je dejal glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc ter pojasnil, da bodo z najmlajšo enoto, ki se bo raztezala na 27.000 kvadratnih metrih, v celoto povezali zagotavljanje podobnih bioloških zdravil za bolnike v Sloveniji, Evropi in po vsem svetu. »V Ljubljani bomo imeli najsodobnejši razvojni center za to področje, v Lendavi bomo proizvajali učinkovine za podobna biološka zdravila in tukaj na Brniku bomo proizvajali končne izdelke ter izvajali kontrolo kakovosti.« Umestitev Sandozovih zmogljivosti v Slovenijo je po njegovem mnenju veliko priznanje za predano delo in prebojne dosežke vseh Lekovih sodelavcev. »Kar pa ni zgolj rezultat zadnjih nekaj let, ampak več desetletij uspešnega dela,« je spomnil na skoraj 80-letno delovanje najstarejše farmacevtske družbe v Sloveniji.

Direktor projekta vzpostavitve novega centra na Brniku Matej Avanzo: »Ne praznujemo samo začetka gradnje. Praznujemo skupno delo, skupno energijo, skupno prihodnost.«

Glavni direktor za proizvod­njo in oskrbo pri Sandozu Glenn A. Gerecke je naložbo označil kot še en pomemben mejnik, ki bo povečal neodvisnost, odzivnost in odpornost njihove dobavne verige. Odločitvi, da jo krepijo v Sloveniji, so po njegovih besedah botrovali odlični inženirji in znanstveniki, lokacija z dobro logistično infrastrukturo, politično in gospodarsko okolje ter razvojna miselnost.

V najsodobnejšem proizvodnem središču, zasnovanem na tehnologiji zadnje generacije, bo Lek vzpostavil proizvodnjo aseptičnih injektabilnih izdelkov za obstoječi in prihajajoči portfelj podobnih bioloških zdravil. Vključevala bo pripravo, polnjenje, sestavljanje in pakiranje ter laboratorije za kontrolo kakovosti. Kot so še pojasnili, so podobna biološka zdravila ključnega pomena za zagotavljanje in širjenje dostopa bolnikov do bioloških zdravil ter nepogrešljiva za dolgoročno trajnost zdravstvenih sistemov. »Prispevajo h konkurenčnosti, podpirajo oskrbo z nujnimi zdravili, spodbujajo inovacije ter hkrati ponujajo bolj dostopne možnosti zdravljenja.« Sandoz, vodilni svetovni proizvajalec generičnih in podobnih bioloških zdravil, s širitvijo poslovanja odgovarja tudi na priložnosti za dostopnejše zdravljenje, ki se v naslednjem desetletju ponujajo z iztekom patentnih zaščit v vrednosti blizu 190 milijard evrov. Trenutno ima na trgu enajst podobnih bioloških zdravil, s katerimi je prisoten v več kot sto državah po vsem svetu, še 28 izdelkov pa je v različnih fazah razvoja. Kot je povedal glavni izvršni direktor Sandoza Richard Saynor, gre za najhitreje rastoči segment v njihovem razvoju, saj potrebe bolnikov in zdravstvenih sistemov po teh kritičnih zdravilih še naprej hitro naraščajo.

Gradnja razvojnega centra v Ljubljani v vrednosti 90 milijonov evrov in proizvodnega centra v Lendavi, vrednega 400 milijonov evrov, naj bi se zaključila prihodnje leto. Skupno bo Sandoz v petih letih (do leta 2029) za naložbe namenil več kot milijardo evrov. Ob tem so v novih centrih napovedali okoli 800 novih zaposlitev v biofarmacevtiki v naslednjih štirih letih, od tega 250 na Brniku. »Nismo prepoznani le kot največji tuji neposredni vlagatelj v Sloveniji, ampak zdaj tudi kot četrti največji delodajalec v Sloveniji,« je dejal Saynor.

Direktor projekta vzpostavitve novega centra na Brniku Matej Avanzo se je pridružil mnenju glavnega izvršnega direktorja Leka in predsednika Sandoza Slovenija Gregorja Makuca, da uspeh temelji na ljudeh – na znanju, predanosti in skupnem pogumu za korak naprej. »Ne praznujemo samo začetka gradnje. Praznujemo skupno delo, skupno energijo in skupno prihodnost,« je povzel nov mejnik. Prav tako je pomen znanja in predanosti poudaril predsednik vlade Robert Golob. Brez tega in brez želje po »odkrivanju novih teritorijev in novih horizontov« po njegovi oceni uprava ne bi tvegala in investirala tako pomembnega dela prihodnosti koncerna Sandoz v Sloveniji. Ob tem je premier napovedal nadaljnja vlaganja države v javno šolstvo, v javno zdravstvo in ostale javne sisteme. »Želimo graditi za prihodnost, ne samo ekosistem za današnje čase. Zato vlagamo v superračunalnik in tovarno inteligence, ki bosta namenjena prav gospodarstvu. In farmacija je ena od tistih vej, ki bo imela prioritetni dostop do te javne raziskovalne infrastrukture.«

Odločitev za naložbo ob brniškem letališču, na nekaj manj kot pet hektarjev velikem zemljišču, je pozdravil tudi župan Občine Cerklje Franc Čebulj. »Polaganje temeljnega kamna za novo naložbo pomeni zaupanje v okolje, ki zna sodelovati, v ljudi, ki znajo delati, in v prostor, ki ima potencial za rast.« Po njegovi oceni je pomembna za občino in celotno regijo. »Naložba bo občini prinesla nove razvojne priložnosti, pomenila nova delovna mesta za občanke in občane, za mlade, ki iščejo karierno pot, za strokovnjake, ki želijo ostati doma, za vse, ki verjamejo, da se kakovostno življenje in uspešna kariera lahko zgodita tudi tukaj pri nas. Verjamem, da bo dolgoročno vplivala na celotno skupnost, na infrastrukturo, znanje, lokalno gospodarstvo.«