Ponudba del presega povpraševanje

Kranj – ​Mladi, ki bi radi opravljali počitniško delo, imajo ta čas še vedno dovolj izbire. Ponudba študentskih del je v primerjavi z lanskim letom sicer nekoliko manjša, ugotavljajo v e-Študentskem servisu, in sicer po njihovi oceni za okoli deset odstotkov, a je še vedno bistveno večja od povpraševanja mladih. »To dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni zaposlenosti.« Tudi urna postavka študentskega dela je pri e-Študentskem servisu ta čas za deset odstotkov višja kot lani, in sicer je vredna 8,02 evra neto oziroma 9,32 evra bruto. Povprečna bruto urna postavka je sicer lani v Sloveniji znašala 8,72 evra, kar je šest odstotkov več kot leto prej in 21 odstotkov več od minimalne urne postavke, ki znaša 7,34 evra bruto.

Med študentskimi deli po navedbah e-Študentskega servisa prevladujejo predvsem naslednje vrste del​: dela v prodaji in delo s strankami, administrativna dela, strokovna dela z različnih področij (računalništvo, programiranje, elektrotehnika, digitalni marketing, projektiranje, dela v zdravstveni negi, delo v kemiji in farmaciji), delo v gostinstvu in turizmu ter fizična dela (pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela, skladiščna dela). Ob tem ugotavljajo, da delodajalci vedno bolj iščejo šolajoče mlade za dela, ki so povezana s strokovnimi področji študija, kot so računalništvo, inženiring, digitalni marketing, zdravstvo in podobno. »Ti trendi kažejo na premik v ponudbi študentskega dela od splošnih k delom, ki ponujajo specifične izkušnje in kompetence, koristne za karierno rast.« Obenem pa tudi študenti, še dodajajo, pretežno iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, prinašajo pomembne kompetence in vodijo do rednih zaposlitev. »Mladim sta pomembna tudi ugled delodajalca in dobro plačilo.«

Ob tem so spomnili še na raziskavo Mladi in trg dela, ki so jo izvedli maja letos med 7523 mladimi v Sloveniji, pri čemer so med anketiranimi prevladovali redni dijaki ali študenti (86 odstotkov). Raziskava je pokazala, da se mladim študentsko delo zdi pomembno predvsem zaradi boljšega življenjskega standarda, ki jim ga omogoča, kar je navedlo 79,2 odstotka vprašanih, le dober odstotek manj jih meni, da je študentsko delo pomembno tudi zaradi pridobivanja delovnih izkušenj, 69 odstotkom pa pomeni predvsem hiter in varen zaslužek. »Poleg tega bi si kar 60,7 odstotka mladih težko privoščilo študij brez študentskega dela, tako da je študentsko delo še vedno socialni korektiv, ki omogoča mladim šolanje ne glede na socialni status staršev oziroma družine.« Raziskave tudi kažejo, so še navedli pri e-Študentskem servisu, da se 62 odstotkov mladih po zaključku izobraževanja zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so prej opravljali študentsko delo.