Finančna pismenost / Foto: Ana Jagodic Dolžan

Predavatelj Mitja Vezovišek je na konferenci poudaril, da je finančna pismenost nujna življenjska kompetenca, vendar le prvi korak v procesu upravljanja denarja, kjer se je treba zavedati tudi močne vloge čustev. / Foto: Ana Jagodic Dolžan

Krepitev finančne pismenosti

Pretekli četrtek je potekala zaključna konferenca projekta FinFit – Znanje za boljše finančne odločitve in ravnanje, ki je namenjen povečanju finančne pismenosti in odpornosti odraslih.

Strahinj – »Glavni namen projekta FinFit je omogočiti odraslim doseganje in ohranjanje finančne varnosti, po drugi strani pa jim pomagati pri razvoju finančne pismenosti na različnih področjih, predvsem na področju varčevanja, vlaganja, upravljanja osebnih in družinskih financ, pa tudi pri prepoznavanju raznih prevar in spletnih goljufij,« je na zaključni konferenci pojasnila Jasna Omerzu z Ljudske univerze Kranj, ki je k izvajanju brezplačnih izobraževanj s področja financ pristopila skupaj s petimi partnerji: Biotehniškim centrom Naklo, B&B izobraževalnim centrom, Izobraževalnim centrom Uspeh, Ljudsko univerzo Sežana in družbo Micro Team – izobraževanja za odrasle. Za projekt FinFit – Znanje za boljše finančne odločitve in ravnanje so jeseni 2024 na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje pridobili podporo Evropske unije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. »Njegova vrednost je v tem, da podpira učenje, spodbuja razmislek in krepi znanja, ki jih ljudje lahko neposredno uporabljajo pri svojih finančnih odločitvah,« je na četrtkovem dogodku v Biotehniškem centru Naklo dejala predstavnica ministrstva Ana Šalika. »Razmere, v katerih sprejemamo finančne odločitve, postajajo vse bolj zapletene, zato finančna pismenost ni več zgolj dodatno znanje, ampak je postala temeljna življenjska kompetenca,« je poudarila.

V nabor vsebin za večjo finančno varnost in odpornost posameznika v času hitrih tehnoloških, demografskih in okoljskih sprememb so projektni partnerji vključili javnoveljavne 105-urne programe in 40-urne neformalne programe. Iz prvega sklopa so največkrat, in sicer enajstkrat, izvedli program Obvladujem svoje finance. »Vanj smo lahko vključili vse odrasle, zelo dobro pa je bilo to, da smo izbirni del programa lahko prilagodili posamezni skupini,« je poudarila Jasna Omerzu. Program Seniorji v akciji, namenjen starejšim nad 55 let, je poleg finančne pismenosti razvijal tudi matematično in digitalno pismenost, v programu Pot do finančne svobode pa so posredovali znanja mladim do 35. leta starosti, ki se ob stopanju na samostojno pot lahko hitro srečajo s finančnimi tveganji. Z izvajanjem neformalnih programov so se po besedah Jasne Omerzu lahko še bolj prilagodili udeležencem, saj so imeli pri snovanju teh izobraževanj precej svobode.

Doslej, projekt se bo zaključil junija, so našteli skupno 480 udeležencev, največ iz starostnih skupin od 30 do 44 let (27 odstotkov) in od 45 do 54 let (26 odstotkov), kar je organizatorka izobraževanja odraslih opisala kot zanimivo izkušnjo. »Po navadi je v izobraževanju odraslih ravno pri teh dveh ciljnih skupinah največji izziv, saj imata največ zasebnih in poslovnih obveznosti in težje najdeta čas za dodatna izobraževanja.« Več kot običajno, devet odstotkov nad povprečjem, je bilo tudi moških (39 odstotkov). Prednjačili so udeleženci z višjo oziroma visoko izobrazbo (29 odstotkov), univerzitetno izobrazbo (27 odstotkov) ter srednješolsko strokovno in poklicno izobrazbo (25 odstotkov). »Najmanj je bilo tistih, ki imajo končano osnovno šolo. Naša pot zato še zdaleč ni končana, vključiti želimo tudi tiste z najnižjo izobrazbo, ki ta znanja najbolj potrebujejo,« je zaključila Jasna Omerzu.

Pomen finančne pismenosti so na konferenci poudarili tudi s predavanjem in okroglo mizo.