Gorska nesreča
Hrvaško plezalko zadel kamen v čelado
Danes, ko se ljudje vse bolj zavedajo posledic množičnega turizma in začenjajo omejevati navale množic v najbolj obiskane turistične destinacije, se čudim, kje so vse pristojne službe, ki bi, in to z največjo naglico, ukrepale za zaščito Bohinjske doline, predvsem pa Bohinjskega jezera. Ta ni več oaza miru, temveč postaja oaza kaosa. V teh dneh smo videli množične demonstracije prebivalcev Barcelone in še prej Kanarskih otokov zaradi množičnega turizma in slabega vpliva na njihova življenja. Povsod po svetu in tudi ponekod pri nas (npr. Logarska dolina, dolina Vrat, Vršič) je treba vstop v narodne parke plačati, čeprav greš gledat samo naravo. Za vstop v Bohinj, ki nudi toliko naravnih lepot, pa nič.
V poletnih mesecih obišče Bohinj na tisoče enodnevnih turistov, ki pripeljejo zraven vso hrano, se zastonj kopajo v jezeru, ob odhodu pa za seboj pustijo kup smeti. Plačajo samo zanemarljivo parkirnino. Največja rakrana Bohinja je kamp Zlatorog v Ukancu, ki vsako leto sprejme več kot tisoč turistov in se še širi.
Več kot tisoč ljudi v kampu ob sami obali jezera in dodatnih tisoč enodnevnih turistov izredno obremenjuje jezero, kar je še posebej opazno v poletnih mesecih. Takrat se neha taliti sneg v planinah, ki napaja Savico. Že nekaj zadnjih let v juliju in avgustu nekdaj mogočni slap Savica teče samo še kot majhen potoček in ne zmore prečistiti jezerske vode. Že leta 1996 je bilo načrtovano, da se bo kamp iz Ukanca umaknil v Bohinjsko Bistrico, vendar je očitno prevladal zasebni kapital in zaslužek posameznikov nad dobrobitjo ohranjanja našega nekoč naravnega bisera, Bohinjskega jezera.
Pred nekaj dnevi se je že začelo kazati onesnaženje vode v jezeru, saj je po zaužitju jezerske vode poginilo nekaj psov in mačk. Po poročanju medijev so po opravljeni analizi pri enem od psov ugotovili, da je kriva cianobakterija. Če bo šlo tako naprej, bodo lahko cianobakterije usodne tudi za ljudi.
Kot vam je znano, se Bohinjsko jezero nahaja v območju ožjega Triglavskega narodnega parka, torej narodnega parka, ki je posebej zaščiten z Zakonom o Triglavskem narodnem parku – ZTNP-1. Slednji v svojem 2. členu določa cilje in namen zakona.
Narodni park se ustanovi in se upravlja s ciljem:
– da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot;
– da se prednostno ohrani narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin;
– da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri v osrednjem delu Julijskih Alp;
– da se ohrani zgodovinski in simbolni pomen območja narodnega parka;
– da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen razvoj (trajnostni razvoj) na območju narodnega parka;
– da se omogoča ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja prebivalcem narodnega parka z razvojem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja;
– da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje narodnega parka.
Narodni park je namenjen:
– prednostnemu varovanju ekološke celovitosti ekosistemov v narodnem parku in preprečevanju posegov in dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile;
– ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi ohranjanja za območje narodnega parka značilne krajine kot prvine tradicionalne rabe prostora;
– varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot ter celostnemu ohranjanju kulturne dediščine;
– spodbujanju trajnostnega razvoja in ohranjanju poselitve;
– omogočanju obiskovanja za znanstvene, izobraževalne, rekreacijske, turistične in duhovne namene v obsegu in na način, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji narodnega parka.
Kot določa ZTNP-1, je torej eden od ciljev ustanovitve TNP ohranjanje narave z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin, TNP je namenjen prednostnemu varovanju ekološke celovitosti ekosistemov v narodnem parku in preprečevanju posegov in dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile.
Prekomerne obremenitve okolice jezera in jezerskih površin z množičnim turizmom zagotovo ne sledijo namenu zakona in ohranjanju obstoječih ekosistemov in naravnih procesov v jezeru.
Pozivam vse pristojne službe JZ Triglavski narodni park, Občine Bohinj, Ministrstva za naravne vire in prostor, stranko Zeleni Slovenije, okoljske inšpektorje in vse druge pristojne, da pristopite k reševanju našega Bohinjskega jezera, ki je imelo še pred petdesetimi leti tako čisto vodo, da smo jo prebivalci ob jezeru lahko pili.
D. Simončič, Maribor