Zasip skozi čas (60)
Kronologija kulturnega društva, 18. del
Z veliko zaskrbljenostjo in globokim nerazumevanjem smo izvedeli, da namerava zvezna vlada v okviru konsolidacije proračuna občutno zmanjšati finančna sredstva za podporo avtohtonim narodnim skupnostim. Prav v spominskem letu 2025 – 70 let državne pogodbe, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih leta 2026 je ta korak ne le politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji.
Načrtovana zmanjšanja – že leta 2025 kar 189.000 evrov manj, leta 2026 celo 599.000 evrov manj – bodo prizadela prav tiste društvene, izobraževalne in kulturne pobude, ki z veliko zavzetostjo gradijo mostove, spodbujajo dialog in omogočajo živo večjezičnost. Posebej prizadeti bodo nujno potrebni projekti za pospeševanje manjšinskih jezikov in medkulturno izobraževanje. Izguba teh sredstev ne bi le drastično omejila kakovosti in obsega našega dela, temveč tudi ogrozila personalno intenzivne institucije avtohtonih narodnih skupnosti.
Gre za protislovje, če se v državnem zboru govori o »dvigu kakovosti« pri podpori narodnim skupnostim, hkrati pa se zmanjšujejo sredstva.
Zato vas, spoštovane članice in člane zvezne vlade, izrecno pozivamo:
1. Preprečite načrtovano zmanjšanje sredstev za podporo narodnim skupnostim! Vsako zmanjšanje pomeni korak nazaj, ogroža ohranjanje jezikov narodnih skupnosti in pošilja usoden signal tako avtohtonim narodnim skupnostim kot tudi evropski javnosti.
2. Jasno se zavzemite za to, da vsa zvezna ministrstva solidarno prispevajo k ohranjanju obstoječih podpornih sredstev in omogočijo, da se nujno potrebne projektne podpore ne ustavijo, ampak nadaljujejo.
3. Dogovorite se, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim ne le ohranjena, temveč usklajena z inflacijo in finančno okrepljena.
Avtohtone narodne skupnosti v Avstriji so živ del naše republike. Obogatijo kulturno življenje, krepijo demokratično raznolikost in s svojim delom na področju izobraževanja, mladine in kulture pomembno prispevajo k socialni koheziji – še posebej v čezmejnih regijah, kot so Koroška, Gradiščanska ali Dunaj.
Zato ob vsem razumevanju do varčevalnih ukrepov zvezne vlade še enkrat poudarjamo: Brez rdečega svinčnika pri jezikovni raznolikosti! Brez zmanjšanja pri ohranjanju avstrijske identitete!
V upanju na odgovorne odločitve v tej zvezi in s pričakovanjem jasne zaveze k avtohtonim narodnim skupnostim kot ustavnemu cilju vas lepo pozdravljamo.
Župan Bernard Sadovnik,
predsednik Stalne konference svetov vseh avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost