Borut Nunar in Voranc Flander sta le dva izmed številnih krajanov Hriba, ki se vsakodnevno srečujejo s težavami zaradi preobremenjene ceste skozi naselje. / Foto: Primož Pičulin
Zaradi prometa ustanovili civilno iniciativo
Po več desetletjih opozarjanja na težave s prometom so se krajani Hriba povezali v civilno iniciativo. Menijo, da je skrajni čas za konkretne premike pri iskanju rešitve za cesto, ki je zaradi večjega števila prebivalcev, obiskovalcev in vozil postala popolnoma preobremenjena.
Preddvor – Prebivalci naselja Hrib v Preddvoru so se povezali v civilno iniciativo, s katero želijo opozoriti na dolgoletno prometno problematiko v naselju in aktivneje sodelovati pri iskanju rešitev. Med ustanovitelji sta tudi domačina Voranc Flander in Borut Nunar, ki poudarjata, da je bila odločitev za ustanovitev predvsem posledica občutka, da morajo biti krajani pri odločitvah, ki vplivajo na njihov vsakdan, bolj slišani. »Kot civilna iniciativa smo boljši sogovornik kot posamezniki. Tako imamo večjo možnost, da vplivamo na razpravo, podamo svoje mnenje in smo soudeleženi pri iskanju rešitev,« pojasnjujeta. Dodajata, da se s težavami, na katere opozarjajo, strinja večina krajanov, zato je bila formalna povezava v iniciativo logičen korak.
Prometna problematika na Hribu ni nova. Kot pojasnjujeta sogovornika, je cesta skozi naselje nastala v 70. letih prejšnjega stoletja ob gradnji hotela Bor. Kot je pojasnil Flander, je bila cesta vzpostavljena kot nadomestna cesta za potrebe gradnje, kasneje naj bi se zadeva uredila, vendar do tega nikoli ni prišlo. Medtem se je območje razvijalo, povečalo se je število prebivalcev, vozil in turističnega prometa, cesta pa je ostala praktično nespremenjena.
Krajani opozarjajo, da je promet danes za ozko lokalno cesto prevelik. Meritve prometa so v preteklosti pokazale, da je ob koncih tedna po njihovi ulici več prometa kot po regionalni cesti Kranj–Jezersko. Poleg osebnih vozil se po njej vozijo tudi avtobusi, traktorji in kolesarji. Posebno obremenitev predstavljajo turistični obiski bližnjih izhodišč, kot sta Potoška gora in Sveti Jakob, kjer primanjkuje parkirnih mest. Obiskovalci zato pogosto zapeljejo v naselje, nato pa zaradi pomanjkanja prostora obračajo, parkirajo na začetku naselja ali iščejo možnosti na zasebnih površinah. »V 21. stoletju bi pričakovali cesto, ki omogoča normalen promet in varnost ljudi. Danes se avtomobili vsakodnevno srečujejo na naših dvoriščih, kar ni primerna ureditev za naselje,« opozarja Flander. Sogovornika sta nam ob tem povedala, da je bilo posebej pestro v zadnjih mesecih, ko se je v bližnjih Potočah gradila kanalizacija. »Bil je pravi pekel. Zelo smo potrpežljivi, ampak tega je res dovolj, ker se počutimo kot drugorazredni državljani. Ne morete si predstavljati, kako je, ko ne moreš zapeljati z lastnega dvorišča,« je dejal Nunar. Krajane skrbi tudi prihodnja obnova hotela Bor, saj bi gradbena mehanizacija in tovornjaki še dodatno obremenili že zdaj preobremenjeno cesto, ki vodi tudi do Doma starejših občanov Preddvor.
Župan Občine Preddvor Rok Roblek je ob tem dejal, da je dejstvo, da je cesta skozi Hrib neustrezna, občina pa se z iskanjem rešitve ukvarja že več let. V okviru preverjanja možnosti so pregledali tri različne rešitve. Prva možnost je bila ureditev trase skozi grajski park, kjer bi novo cesto speljali med parkom in naseljem Hrib. Ta rešitev bi bila z vidika izvedbe in stroškov ugodnejša, vendar se je zapletlo pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine, saj ta opozarja, da bi cesta posegla v enovitost grajskega parka kot kulturnega spomenika.
Težave s preobremenjeno cesto vsekakor niso nove – krajani že več let opozarjajo, da je cesta preozka za promet, ki teče po njej. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Druga možnost je bila obvozna povezava čez Kokro z obsežno mostno konstrukcijo, vendar se je izkazalo, da je ta rešitev zaradi zahtevne gradnje, same velikosti mostne konstrukcije in večmilijonske vrednosti za občino prevelik finančni zalogaj. Kot najbolj obetavno občina trenutno ocenjuje tretjo možnost, in sicer ureditev poplavne varnosti območja, kar bi omogočilo krajšo in bistveno manj zahtevno mostno konstrukcijo. Po prvotnih načrtih bi bil most zaradi poplavnih omejitev dolg več kot 100 metrov, z ustreznimi ukrepi pa bi ga lahko zmanjšali na približno 30 metrov, s čimer bi projekt postal precej bolj realen z vidika stroškov in izvedbe. »Če bi država pristopila k reševanju poplavne ogroženosti, bi se mostna konstrukcija bistveno zmanjšala in postavila v veliko bolj obvladljive finančne in časovne okvire,« pojasnjuje Roblek.
Občina zdaj pričakuje prve resnejše sestanke s pristojnimi institucijami, predvsem glede možnosti ureditve poplavne varnosti, nato pa bo glede na rezultate pogovorov nadaljevala pripravo potrebne dokumentacije in iskala rešitev, ki bo izvedljiva tako z vidika prostora kot financiranja. »Na eni strani je Zavod za varstvo kulturne dediščine, na drugi Direkcija za vode – tisto vprašanje, ki bo prvo rešeno, na tisti trasi bo občina v enem letu pridobila vso ustrezno dokumentacijo in začela dela,« je bil jasen Roblek.
