V Žireh poklon umetnosti klekljanja

Žiri – »Klekljarski dnevi, ki že skoraj dvajset let razveseljujejo in navdihujejo vse ljubitelje klekljanih čipk,​ vedno znova presenetijo – vsako leto ustvarjate novo zgodbo, z novo vsebino in pojavnostjo,« je v svojem nagovoru ob odprtju Slovenskih klekljarskih dni, ki jih pripravljajo v klekljarskem društvu Cvetke Žiri, poudaril župan Franci Kranjc. Tokrat so ob osrednji razstavi, ki jo je navdihnila reka Sora in kamni v njej, v ospredje postavili moške, ki klekljajo. Na posebni razstavi Le klekljaj fantič, le klekljaj v kapeli Male cvetke je svoje klekljane izdelke predstavilo 141 klekljarjev, med katerimi je kar 81 mladih, ki obiskujejo klekljarske šole, je pojasnil pobudnik omenjene razstave Jože Stanonik. Priznal je, da ni pričakoval takega odziva, zato si želi, da bi to postal vseslovenski projekt in bi se klekljarji vsako leto predstavili v drugem kraju.

Tudi moški klekljajo

Na razstavi tako letos prvič s svojim izdelkom sodeluje tudi poslanec Janez Žakelj, ki je nekdaj kot župan sodeloval na odprtju mnogih klekljarskih dni v Žireh. Priznal je, da je zato tokratna prireditev zanj nekaj posebnega, ker je prvič zares del skupine klekljarjev, ki z veliko truda in potrpežljivosti pripravljajo vsakoletne razstave in jih zato zelo ceni. Tako se namreč po njegovih besedah vsako leto poklonijo umetnosti klekljanja. »To ni le prepletanje niti, ampak tudi prepletanje časa, truda in ljubezni do dediščine. Vsaka čipka je zgodba potrpežljivosti, natančnosti in predanosti. Vsak zavoj sukanca nosi spomin na preteklost in obenem upanje za prihodnost.« Klekljanje po njegovih besedah ni zgolj ustvarjanje prelepega okrasja, ampak na ta način tudi ohranjajo del svoje identitete. »V svetu, v katerem vse prevečkrat hitimo in pozabljamo na prave vrednote, nas klekljanje uči pomembnih življenjskih resnic. Uči nas vztrajnosti, saj vemo, da je vsak preplet sukanca potreben za popoln vzorec. Uči nas spoštovanja do dela naših prednikov in znanja, ki se prenaša iz roda v rod, in ne nazadnje, uči nas skupnosti, saj se ob klekljanju povezujemo, izmenjujemo izkušnje in ustvarjamo vezi, ki trajajo vse življenje.« Dodal je še, da je po mnenju mnogih klekljanje domena žensk. »A v moji in še mnogih družinah je bilo večkrat drugače. Klekljal je moj dedek, moj oče in tudi jaz z brati, kleklja tudi moj sin. To je dokaz, da umetnost in tradicija ne poznata meja med spoloma, poznata le ljubezen in ustvarjanje.« Zato se je še posebej zahvalil Jožetu Stanoniku, da je uresničil svojo dolgoletno zamisel, da predstavi tudi dela slovenskih klekljarjev.

Čipka v objemu vode in kamna

Za letošnjo osrednjo razstavo v galeriji DPD Svoboda so po besedah članice društva Cvetke Zlatke Tomažič le pogledali okrog sebe. »Imamo reko, ki teče po kamnih, ki v sebi skrivajo veliko lepote, če jo le znamo videti.« Poudarila je, da imata kamen in čipka veliko skupnega – oba nastajata počasi. »Voda v svojem toku obliva kamenje, ga oblikuje in spreminja, tako da reka niti za trenutek ni enaka. To življenje naše reke je videla Milena Mazzini ter vse te oblike in barve spremenila v čudovite vzorce, ki poskušajo oživiti življenje reke v vseh njenih oblikah.« Nekaj vzorcev so prispevale še Petra Cankar, Marija Kastelec in Tanja Mlinar. »Vse skupaj pa smo 'preplavale' Cvetke in to zimo uživale v popolnoma novih vzorcih.« Želi, da bi obiskovalci uporabili domišljijo in začutili reko, kamen in čipko v vsej njihovi lepoti. V galeriji DPD Svoboda so postavili še razstavo ob štiridesetletnici Čipk Mojca, v galeriji v zvoniku pa je letos prvič razstavo pripravilo tudi romarsko društvo ŠmaR z naslovom Marija v čipki. Po besedah predsednika društva Matjaža Oblaka so zbrali več kot 60 različnih klekljanih Marijinih podob.