Stoletje in pol škofjeloške godbe

Škofja Loka – Mestni pihalni orkester svojo bogato glasbeno zgodbo nadaljuje z enako predanostjo kot nekoč. Skozi stoletje in pol je postal ključni nosilec škofjeloške glasbene identitete. Povezan je z gasilstvom, občinskimi prazniki, mednarodnimi gostovanji in sodobnimi koncertnimi projekti. V prvih desetletjih je deloval kot gasilska godba, kasneje pa tudi kot sokolski orkester. Nikoli ni prenehal igrati, ne med vojnami ne v političnih prelomih. Godbeniki so v zadnjih desetletjih gostovali v več evropskih državah ter Škofjo Loko zastopali na številnih festivalih in paradah. Za dolgoletno delovanje in ves prispevek se jim je zato z nagovorom zahvalil tudi škofjeloški župan Tine Radinja.

Program posvetili trem dirigentom

Danes zasedbo orkestra sestavlja okoli petdeset glasbenikov različnih generacij, od najmlajše, 12-letne Maje, do 89-letnega Jožeta Trojarja, ki je v godbi aktiven skoraj osemdeset let. Prav starostna raznolikost predstavlja poseben izziv vsakemu dirigentu, ki stopi pred množico ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov. Koncertni program so tokrat posvetili obdobju zadnjih desetih let in izbrali najprepoznavnejše skladbe treh dirigentov, Iva Guliča, ki je z njimi vztrajal kar 37 let, Romana Grabnerja in Alojza Kompana. Njihovo delo je tlakovalo pot današnji zasedbi, ki jo leto in pol vodi Matjaž Škoberne. Glasbeni pedagog in nekdanji učitelj na Glasbeni šoli Škofja Loka je povedal, da svojo vizijo prepleta z željami članov orkestra. Poudaril je, da starejši člani z veliko modrosti prepustijo ustvarjalni prostor mladim, ti pa orkester polnijo z energijo in novimi idejami. Njihov repertoar je raznolik, igrajo od zabavne glasbe do klasičnih koncertnih del, v prihodnje načrtujejo tudi muzikal, operni večer in koncert domače glasbe. »Vadimo dvakrat tedensko po dve uri, ves čas pa vzdržujemo tudi tradicijo koračnic,« je dejal Škoberne in v šali povedal, da mladi na vajo nikoli ne pridejo brez telefonov, starejši pa ne brez očal. Redno gostujejo v tujini, septembra jih čaka Češka, Škoberne pa verjame, da bodo v prihodnje pogosteje nastopali tudi na mednarodnih tekmovanjih. Že leta 2024 so namreč pod vodstvom Alojza Kompana na tekmovanju slovenskih godb v Velenju osvojili zlato priznanje. Veliko sodelujejo z Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer se, kot je povedala ravnateljica Irena Kržišnik, že vrsto let kalijo mladi glasbeniki in bodoči godbeniki. Na prireditvi je zaigral njihov šolski pihalni orkester, večer pa je popestril še vsestranski glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine Rudi Bučar. »Igrati s takim orkestrom je res nekaj posebnega in zelo sem počaščen, da sem lahko zraven,« je povedal.

Podelili priznanja

Godbenikom je predsednik Zveze slovenskih godb Boris Selko ob visokem jubileju podelil tudi častna priznanja. Bronasto medaljo Bojana Adamiča za deset let delovanja je prejelo trinajst članov, srebrno za dvajset let sta prejeli sestri Katja Cof in Tjaša Kavčič Cof, zlato za trideset let delovanja v orkestru pa Peter Čadež, Gregor Hostnik, Maja Sever in Andreja Štrekelj. Mednarodno priznanje konfederacije glasbenih društev (CISM) za dolgoletno predanost in pomemben prispevek h glasbenemu poustvarjanju na lokalni in nacionalni ravni sta za več kot 35 let delovanja prejela Alojzij Štravs in Andrej Štrekelj, križ za zasluge CISM za več kot 50 let igranja v orkestru in izjemne dosežke na umetniškem in kulturnem področju pa je prejel Ivan Benedičič.

Škofjeloški pihalni orkester je skozi desetletja postal pomemben del mestnega utripa, ne samo na koncertnih odrih, ampak tudi na ulicah, ob praznikih in drugih pomembnih dogodkih. Njegov predsednik Peter Čadež je skozi osebno zgodbo pojasnil pomen pripadnosti godbi, ki presega glasbo. Poudaril je, da pravo vzdušje ustvarijo ljudje in da želi, da bi tudi vsi novi člani to povezanost začutili tako močno in z vsem srcem, kot jo je nekoč sam. »Potem ni bojazni, da orkester ne bi obstal še vsaj naslednjih 150 let,« je dodal.